<Na{eto vreme kako da e posledno vreme. Solta ja gubi silata. Kaj visokite pastiri na Crkvata ostanalo slabo, nejasno, nepravilno, izme{ano sfa}awe na Slovoto, ubivaj}i go duhovniot `ivot vo hristijanskoto op{testvo i uni{tuvaj}i go hristijanstvoto, koe e DELO, a ne zbor. Te{ko e da se vidi na kogo e dovereno i vo ~ii race potpadnalo Hristovoto stado, na kogo e prepu{teno negovoto rakovodstvo i spasenie! Volci, oble~eni vo ov~ji ko`i, koi {to se otkrivaat i prepoznavaat po nivnite dela i plodovi. No, seto toa se slu~uva po Bo`jo dopu{tawe. Onie, koi se nao|aat vo Judeja, neka begaat po planinite> (sporedi: Matej 24,16).

Nemame li nie u{te pogolema osnova da gi povtorime tie negovi stra{ni, predupreduva~ki zborovi i vo na{ite dni? @ivotot navistina zamina daleku napred. Tokmu vo toj odnos ‡ odnos na celosen duhovno-moralen propast, `ivotot niz poslednoto stoletie dostigna do krajnite granici, posebno od vremeto na katastrofata, koga se razdeli pravoslavna Rusija.

Ta`en napredok, koj jasno svedo~i, spored bogomudrite zborovi na svetiot Ignatij Brjan~aninov, za PRIBLI@UVAWETO NA KRAJOT NA SVETOT!

I navistina, mo`e li da se odi ponatamu, koga onie, na koi ~ove~kite du{i im se dovereni za rakovodstvo, ne gi vodat kon spasenie, tuku kon ve~no pogubuvawe?

Pri seto toa, za nas e posebno va`no, deka episkopot Ignatij, koj od svoite najrani mladi godini iskreno i so celata du{a se stremel kon vistinski duhovno-moralen `ivot, a i samiot pojka`al visok primer na takov `ivot, gornite zborovi ne gi pi{uva naprazno, tuku kako ne{to koe li~no go pre`iveal, a za koe razbirame od negovata pro~uena biografija. A zaklu~ocite od taa oblast, vo koja toj li~no bil mnogu razo~aran i ogor~en, toj pismeno gi izlo`il na mnogu mesta vo negovite tvorbi: <Asketski iskustva>, <Asketska propoved>, <Pisma do mirjanite>, <Prilog kon sovremenoto mona{tvo>, <Ote~nik>, no i drugi negovi pismeni trudovi koi do{le do nas, a koi pretstavuvaat isklu~itelno dragocena biblioteka za sekoj, koj se interesira za pra{awata od duhovno-moralniot `ivot, i, osobeno, za onie koi ne sakaat samo da <filosofiraat> (toa ~esto se slu~uva da bide neplodno i beskorisno), no da `iveat duhoven `ivot, kako {to navistina `iveel samiot episkop Ignatij. Negovite tvorbi osobeno se dragoceni za nas, zatoa {to se izvle~eni od negovoto sopstveno duhovno iskustvo.

Otkako nacrtal edna pozitivna slika na hristijanskoto duhovno-moralno iskustvo vo cela serija na dlaboki pou~ni tvorbi, i otkako poka`al kako toa iskustvo se ovoplotilo niz `ivotite na svetite Bo`ji ugodnici preku celata istorija na hristijanstvoto, a posebno vo poukite na svetite podvi`nici na verata i blago~estieto od prvite vekovi na hristijanstoto, episkopot Ignatij preminuva kon <poslednite vremiwa>, otkako gi poso~uva predznacite na tie <posledni vremiwa> u{te vo negovata epoha (pred ne{to pove}e od 100 godini). Za nas e dragoceno i toa {to episkopot Ignatij, kako {to samiot pi{uva, vedna{ bara odgovor i rakovodstvo kaj drevnite otci-podvi`nici, a mnogu malku zboruva <od sebe si> i so svoi zborovi, no ~estopati pretpo~ita vo tvorbite da gi izlo`uva nivnite misli i bukvalno go citira ka`anoto od niv.

Eve, na primer, {to toj zboruva za sovremenata epoha vo zaklu~okot na svojot <Ote~nik>: <Otkako vidovme {to pretstavuvalo minatoto, sega da obrneme vnimanie kon na{ata sovremenost. [to mo`eme da ka`eme nie za sebe si? Kako da `iveeme, kako da postapuvame? Odgovor na tie pra{awa nao|ame kaj drevnite Otci. Tie ja pretska`ale na{ata polo`ba. Vo poslednite vremiwa - rekol eden od niv - onie, koi vistinski }e Mu slu`at na Boga, blagorazumno }e se sokrijat od lu|eto i pred niv nema da izvr{uvaat ~udesa, kako vo na{e vreme. Tie }e vrvat po patot na aktivniot duhoven `ivot, proniknat so smirenie, i vo Carstvoto nebesno }e se poka`at pogolemi od otcite koi se proslavile so ~udesa. (4-ti odgovor na prepodoben Nifont). Kakva dlaboka pouka, kakvo ute{enie za nas se krie vo proro~kite zborovi na toj pro~uen i duhonosen otec!>

Kolku mnogu e va`en toj sovet za nas! Od nego sleduva jasniot zaklu~ok: tamu kade {to ima mnogu vreva, samoreklama, barawe na popularnost, odnosno, kade {to javno nedostiga smirenieto, a se bara streme` kon slava, kon izdigawe na sebe si vo o~ite na drugite so vistinski ili preuveli~eni, prividni trudovi i zaslugi - TAMU NEMA VISTINSKO BOGOUGODUVAWE.

[to ima toga{ tamu? <TAMU IMA SAMO EDNO LICEMERIE>, gi citira episkopot Ignatij zborovite na sveti Tihon Zadonski.

<Pla{i se od toa licemerie - pou~uva ponatamu episkopot Ignatij. - Pla{i se od licemerieto, pred s# vo samiot sebe, a posle toa i vo drugite. Pla{i se od nego, tokmu zatoa {to e karakteristi~no za na{eto vreme i mo`e da go zarazi sekogo, koj }e se oddade, makar i najmalku, kon lesnomisleno povedenie... Progonuvaj go licemerieto vo sebe, progonuvaj go i od sebe. Oddeli se od mno`estvoto lu|e koi se zarazeni so nego, koi dejstuvaat svesno ili nesvesno pod negovo vlijanie, pritoa prikrivaj}i go slu`eweto na svetot so slu`ewe na Boga, baraweto na privremeni bogatstva so barawe na ve~ni bogatstva, prikrivaj}i pod maskata na svetost eden gre{en `ivot i du{a, koi celosno se predadeni na strastite.>

Toa e prvata karakteristi~na crta koja e osobeno prisutna vo na{e vreme, a koja episkopot Ignatij ni ja otkriva kako iskusen poznava~ na duhovniot `ivot, pretpazuvaj}i n# od nea.

Vtorata crta, koja episkopot Ignatij ~estopati ja poso~uva vo svoite tvorbi, e is~eznuvaweto na blagodatnite nastavnici na vistinskiot duhovno-moralen `ivot, i vo vrska so toa ‡ edno javuvawe, koe e od osobeno zna~ewe za sekoj koj iskreno bara spasenie, a vo na{e vreme treba da znae i pamti, a toa e ‡ UMNO@UVAWETO NA LA@NITE U^ITELI, koi se zabludeni od besovska izmama i vo taa izmama zaedno so sebe go vovlekuvaat i celiot svet. Episkopot Ignatij, ~estopati n# predupreduva vo svoite tvorbi, deka e neophodno dvojno pogolemo vnimanie, <ZA DA NE GO POMISLIME VOLKOT ZA PASTIR> i lesnomisleno da nemame doverba na ~ovek koj mo`e da ja pogubi na{ata du{a, otkako }e ja povede po la`liv pat. Spored zborovite na episkopot Ignatij, na{eto vreme e vreme vo koe krajno }e se namalat duhonosnite nastavnici. Da se pronajde vistinski <starec>, kakvi {to bile starcite-nastavnici od prvite vekovi na hristijanstvoto, pove}e e nevozmo`no i zatoa mnogu pobezopasno e da se rakovodime od Svetoto Pismo i svetoote~kite tvorbi. Samiot episkop Ignatij si spomnuva kolku mnogu stradal od postojani sredbi so <duhovni rakovoditeli, koi boleduvaat od slepilo i samoizmama, i kolku gor~livi i te{ki, razdeleni razo~aruvawa> ispital pri toa.

Tretata karakteristi~na crta na na{eto vreme e NESEKOJDNEVNOTO UMNO@UVAWE NA STRASTITE ‡ i toa najrazli~no, od sekakov vid. Site tie go odvlekuvaat ~ovekot od iskrenoto, nelicemerno slu`ewe na Boga.

<Te{ko mu na svetot od soblazni, oti soblaznite treba da dojdat> (Matej 18,7) ‡ pretska`al na{iot Gospod Isus Hristos. I doa|aweto na soblaznite e dopu{teno od Boga, kako i duhovnata beda koja se pojavila od niv. Kon krajot na svetot soblaznite }e stanat tolku mnogubrojni i tolku silni, taka da, <bidej}i bezzakonijata }e se umno`at, kaj mnozina qubovta }e oladi> (Matej 24,12) i <Sinot ^ove~ki, koga }e dojde, }e najde li vera na zemjata?> (Luka 18,8). <Zemjata Izraileva> ‡ Crkvata, }e bide <porazena so me~> ‡ od ubistvenoto nasilie na soblaznite i <}e opusto{i> (Jezek. 38,18).

Toga{ `ivotot po Bo`jite zapovedi }e bide mnogu te`ok. A takov }e stane, za{to za onie koi `iveat srede soblaznite }e bide nevozmo`no da ne potpadnat pod nivno vlijanie. Kako {to mrazot, koga vrz nego dejstvuva toplinata, ja gubi svojata cvrstina i se pretvora vo voda, taka i srceto, ispolneto so dobra volja i potfrleno na vlijanieto na soblaznite, osobeno koga toa vlijanie e postojano, se otpu{ta i se promenuva kon zlo.

<O, nesre}no vreme! O, nesre}na sostojba!> ‡ voskliknuva svetitelot Ignatij, sozercavaj}i za pogubnata gletka na soblaznite. <Kakva moralna nesre}a, nezabele`itelna za neduhovnite lu|e, no nesporedlivo postra{na od site vidlivi katastrofalni nesre}i. O, nesre}a, koja zapo~nuva vo vremeto i ne zavr{uva vo vremeto, tuku preminuva vo ve~nosta! O, nesre}a nad nesre}ite, razbirliva samo za vistinskite hristijani i vistinskite monasi, a nerazbirliva za onie koi taa }e gi porazi i pogubi!>

Kolku se dragoceni ovie zborovi na episkopot Ignatij! Ete, nie ve}e stoime pred liceto na site razli~ni, nebrojni soblazni, koi `ivotot po Boga go pravat tolku mnogu te`ok za sovremenite lu|e. No, dali mnogumina od niv imaat jasna pretstava za krajnata katastrofa na tie soblazni? Vo svetot, pred na{ite o~i, se izvr{uvaat potresni nastani, kako na primer, krvavata katastrofa koja ja dostigna Rusija, sozdavaweto na bezbo`ni, bogoborni dr`avi, vidlivata borba protiv Boga i Crkvata, kako i javnoto slu`ewe na satanata. A kolku mnogu lu|e kako slepi ne gledaat ni{to od toa i u{te se lutat koga toa }e im se poso~i: <[to zboruvate? Vo toa nema ni{to posebno. Sekoga{ bilo taka!>

Toa duhovno slepilo, od koe se zarazeni golem del od sovremenite lu|e, koi se narekuvaat duri i hristijani (pome|u niv ima i golem del hristijanski sve{tenoslu`iteli!), kako i site soblazni koi od den na den se umno`uvaat i go pravat pote`ok `ivotot po Boga ‡ seto toa, spored zborovite na episkopot Ignatij, e javen predznak za ve}e zapo~natoto i, vo na{i dni, brzo naprednato otstapuvawe, pretska`ano i od svetiot apostol Pavle vo negovoto Vtoro poslanie do Solunjanite (vidi: 2. Sol. 2,3).

<@ivotot po Boga, veli episkopot Ignatij, }e stane mnogu te`ok poradi seopfatnosta na Otstapuvaweto. Namno`enite otstapnici, koi sebe }e se narekuvaat, a i nadvore{no }e se pretstavuvaat za 'hristijani' (!!!), polesno }e mo`at da gi progonuvaat vistinskite hristijani. Tie }e gi zaokru`at so bezbrojni zamki, }e postavat bezbrojni pre~ki pred nivnata dobra namera da se spasuvaat i da mu slu`at na Boga, kako {to veli sveti Tihon Zadonski. Tie }e dejstvuvaat protiv Bo`jite slugi so silata na vlasta, so kleveti, so lukavi itrini i zamki, i so silata na razli~ni izmami, i so `estoki gonewa... Vo poslednite vremiwa vistinskiot monah (se razbira, toa se odnesuva ne samo za monasite, tuku i za site vistinski hristijani), te{ko }e mo`at da najde nekoi dale~no, skrieno zasolni{te, za da mo`e vo nego malku poslobodno da slu`i na Boga, bez nasilno da bide vovle~en od Otstapuvaweto i od otstapnicite vo slu`ba na satanata>.

Koj, otkako videl s# {to se slu~uva sega vo svetot, kade {to ve}e javno se slu`i na satanata, mo`e da re~e deka toa vreme u{te ne e dojdeno? Toa, bez somnevawe, e dojdeno, bidej}i episkopot Ignatij u{te pred pove}e od sto godini pi{uval za negovoto nastapuvawe, otkako gi poso~il i javnite predznaci za toa.

Eve, kolku silno i jasno pi{uva toj:

<Kolku pove}e napreduva vremeto, tolku toa }e stanuva pote{ko. Duhot na hristijanstvoto, nezabele`itelno za suetnata tolpa koja mu slu`i na svetot, no jasno zabele`itelno za onie koi postojano bdeat nad sebe, se oddale~uva od lu|eto i go ostava svetot predavaj}i go vo racete na negovoto pa|awe>.

Vo ovie zborovi mnogu e va`no da obrneme vnimanie na toa, ‡ deka Otstapuvaweto sekoga{ e nezabele`livo za onie koi pripa|aat kon <suetnata tolpa koja mu slu`i na svetot>, koi sami postanale tolku mnogu duhovno pusti, pa duri se posvetile vo slu`ewe na ovoj svet, <koj le`i vo zlo>, spored zborovite na Apostolot (1. Jov. 5,19) pritoa go zagubile duhovnoto razmisluvawe, i zatoa denes s# {to se slu~uva vo svetot ni se ~ini deka e potpolno prirodno i normalno, kako ne{to koe treba da se primi. Zatoa tie mnogu se lutat na onie koi se obiduvaat da im gi otvorat o~ite i na takov na~in im pre~at da `iveat spokojno, za svoe zadovolstvo.

Eve {to ponatamu pi{uva episkopot Ignatij:

<Se ispolnuva pretska`anoto vo Pismoto za Otstapuvaweto od hristijanstvoto na istite narodi, koi nekoga{ preminale od jazi~ni{tvo kon hristijanstvo. Otstapuvaweto e pretska`ano so najgolemo jasnost vo Svetoto Pismo i svedo~i za toa kolku e verodostojno s# {to e ka`ano vo nego>.

Ete zo{to vistinskiot hristijanin, onoj koj pravilno veruva, ne treba da ~uvstvuva nikakva <panika> pred mra~nata slika na Otstapuvaweto, od koe taka naivno i nerazumno se pla{at nekoi lu|e, koi pove}e ne sakaat da <ne go zabele`at> i da mol~at za nego. Vistinskiot hristijanin od zborovite na Samiot Spasitel znae deka seto toa <treba da se slu~i> (Marko 13,7; Luka 21,9) i toj ne treba da gi zatvora o~ite pred vistinata, no potpolno svesno treba da se odnesuva kon toa {to se slu~uva, pravilno da procenuva i da gi nadgleduva site nastani vo koi se projavuva Otstapuvaweto, za DA ZNAE KAKO DA SE POSTAVI pri takvi priliki i da ne bide vovle~en vo potokot na Otstapuvaweto, koe mo`e da bide nezabele`itelno i za samiot nego pri negri`a i nedovolno vnimanie.

Upatuvaj}i n# kako da postapuvame vo takvi slu~ai, episkopot Ignatij veli:

<Otstapuvaweto e dopu{teno od Bog. Ne se obiduvaj da go zapre{ so svojata nemo}na raka...>

[to zna~i toa? Zarem treba da se pomirime so Otstapuvaweto i sami da u~estvuvame vo nego? ‡ se razbira ‡ NE! No, eve {to treba da pravime:

<Ottrgni se, zapazi se od nego samiot ti ‡ i pove}e ne se bara od tebe. Zapoznaj go duhot na vremeto, prou~i go, za da go izbegne{, po mo`nost, negovoto vlijanie!>

Kolku e va`no vo na{e vreme da gi pamtime, da gi nosime vo umot i srceto, ovie skapoceni pouki na velikiot svetilnik na ruskata crkva!

Ete, zo{to e prestapno da se mol~i za Otstapuvaweto, da se zala`uvame samite sebe i drugite deka s# e vo red i deka nema zo{to da se obespokojuvame: iako ne e vo na{a mo} <da go zapreme Otstapuvaweto so svojata nemo}na raka>, dolgot na hristijanskata qubov ni zapoveda ne samo <da se otstranime>, <da se za~uvame od nego>, tuku da gi zapazime i na{ite bli`ni, ako tie samite ne go vidat i ne go zabele`at. Vo takvi momenti treba vedna{ da se setime na prekrasnite zborovi na eden od najgolemite stolbovi na na{ata Pravoslavna Crkva, svetiot Grigorij Bogoslov: <So mol~ewe se izvr{uva predavstvo na Boga>. Ne treba da se mol~i za ona koe e najva`no: SPASENIETO NA ^OVE^KITE DU[I!

Sega da gi prosledime ponatamo{nite misli na episkopot Ignatij, bidej}i tie ni gi otvoraat o~ite za ona koe denes se slu~uva vo svetot:

<Od pred izvesno vreme navamu, Otstapuvaweto zapo~nalo da se izvr{uva pobrzo, slobodno i otkrieno. Toa nesomneno }e ima najte{ki posledici. Neka bide Bo`jata volja!>

Zarem toa za nas ne e o~igledno? Samo za sporedba e toa {to, celosnoto besramie, koe do neodamna izgleda{e sosema nevozmo`no vo religiozno-duhovniot `ivot na lu|eto, a sega se izvr{uva pred o~ite na site nas i dostignuva do potpolno odrekuvawe od Hrista, do otfrlawe na sekakvi religiozno-moralni stabilnosti i do vidlivo slu`ewe na satanata. Vo na{i denovi se slu~uva i stra{nata vistina, koja ne e samo tajna, sokriena, tuku e javna, a toa e javnoto gonewe koe dostigna i do prolevawe na krvta na onie koi ja ispovedaat Hristovata vera. I nesfatlivo e da se pravi nekakva sporedba pome|u ova sovremeno gonewe na Hristovata vera so site negovi raznovidnosti, i goneweto vo minatoto, koga hristijanstvoto se ra|alo. Toga{ hristijanite bile goneti od jazi~nicite, koi ne go poznavale Vistinskiot Bog ‡ Hristos, a sega so bes i `estokost, zlobno ja gonat Hristovata vera lu|e, koi odli~no znaat za Hrista i za negovoto visoko propovedano u~ewe. ^estopati toa se poznati otstapnici od Hristovata vera, koi svojata du{a ja prodale na satanata, zaradi zemni bogatstva.

Stra{no e da gi ~itame ponatamo{nite pretska`uvawa na episkopot Ignatij, koi se slu~uvaat sega i pred na{ite o~i.

<Milosrdniot Bog da gi za~uva ostanatite lu|e koi veruvaat vo Nego. No, toj ostatok e siroma{en i stanuva s# posiroma{en i posiroma{en...>

Sudej}i po duhot na vremeto i po nezadovolstvoto na umovite, mo`eme da pretpostavime deka gradbata na Crkvata, koja odamna se ni{a, }e se sru{i stra{no i brzo. Nema koj da go sopre toa, nema koj da se sprotivstavi. Merkite za zakrepnuvawe se zemeni od svetot, koj e neprijatel na Crkvata, i svetot pobrgu }e go zabrza nejzinoto pa|awe, otkolku da go sopre>.

Ovie zborovi kako da se odnesuvaat tokmu za na{eto vreme! Samite nie sega sme svedoci na toa <stra{no i brzo> razru{uvawe na Crkvata. I navistina, merkite koi se prezemaat celosno ne se koristeni ottamu, od kade {to treba da se zemat ‡ ne od oblasta na duhovnoto, tuku celosno se od onoj ist svet koj e <neprijatel na Crkvata>, od oblasta na ~ove~kite strasti, koi gi pottiknuvaat lu|eto da mislat ne ona {to e Bo`jo, tuku ona {to e ~ove~ko. I razbirlivo e deka takvite merki ne samo {to nema da go zaprat pa|aweto na Crkvata, tuku naprotiv, u{te pove}e }e go zabrzaat.

<^ekajte, {to zboruvate?> ‡ }e re~at nekoi. <Za kakvo pa|awe na Crkvata mo`e da stanuva zbor, koga imame takvo sigurno vetuvawe od Hrista: <]e ja izgradam crkvata Svoja, i vratite na pekolot nema da ja nadvladeat> (Matej 16,18)?

Toa e sosema verno i Hristovite zborovi, se razbira se neizmenlivi. No, kojznae zo{to zaboravame deka vo ovie Hristovi zborovi ne se poso~eni granicite na Crkvata koja <vratite na pekolot nema da ja nadvladeat>. Konkretno ne e ka`no koja }e bide taa crkva: Carigradskata, Ruskata, Bugarskata ili, pak, nekoja druga. Re~eno e prosto <crkva>, {to zna~i deka do krajot na svetot i do Vtoroto Hristovo doa|awe vistinskata Crkva nema da is~ezne od liceto na zemjata, tuku postojano }e su{testvuva.

Crkvata }e si ostane Crkva so site visoki vetuvawa i blagodatni darovi i prava koi $ pripa|aat, duri i ako vo nea ostane samo eden episkop i sosem mal broj na vernici.

A s# ostanato <}e se razni{a> i }e se sru{i, }e bide nadvladeano od <vratite na pekolot>, makar i da prodol`uva da se narekuva sebe <crkva>.

<Nema od kogo da o~ekuvame obnovuvawe na hristijanstvoto. ‡ prodol`uva ponatamu episkopot Ignatij. ‡ Sadovite na Svetiot Duh se krajno presu{eni i nasekade ‡ duri i vo manastirite, vo tie riznici na blago~estieto i blagodatta, a Teloto na Bo`jiot Duh mo`e da bide odr`ano i obnoveno samo od orudijata na toj Duh. Milosrdnoto Bo`jo dolgotrpenie ja zadr`uva i odlo`uva krajnata razvrska poradi onie malkumina ostanati koi sakaat da se spasat, a vo me|uvreme onie, koi propa|aat ili ve}e propadnatite, }e dostignat potpolna gnilost. Onie, koi se spasuvaat treba da go razberat toa i da go koristat vremeto koe ni e dadeno za spasenie, za{to 'vremeto e skrateno' i za sekoj od nas preminuvaweto vo ve~nosta ne e daleku>.

Kon polo`bata na Crkvata treba da se odnesuvame spokojno, i istovremeno taa polo`ba treba da ja sfa}ame. Toa e dopu{teno odozgora. Starecot Isaij veli: <Razberi vo kakvo vreme `iveeme. Ne o~ekuvaj op{to blagoustrojstvo na Crkvata, tuku bidi zadovolen so toa {to na lu|eto, koi sakaat da se spasat, im e dadena takva mo`nost>.

Ovie pouki neposredno se nameneti sekoga{ kon nas, za da ne o~ajuvame, da ne padneme krajno so duhot, gledaj}i {to se slu~uva naokolu. Se razbira, kako {to ~estopati zabele`uva episkopot Ignatij, vo takvo vreme najte{ko e da se podnesuva DUHOVNATA SAMOTIJA.

<Spasuvaj se samiot! Bla`en }e bide{ ako pronajde{ samo eden veren sotrudnik vo deloto na spasenieto: toa e golem i redok Bo`ji dar vo na{eto vreme. No, ~uvaj se, vo `elbata da go spasi{ bli`niot, toj da ne te vovle~e vo propasta na pogubuvaweto. Toa se slu~uva sekojdnevno>.

Ete, kolku te{ko }e bide toa vreme na spasenie, a toa ve}e nastapilo.

<Sekoj da ja spasuva svojata du{a, im e re~eno na poslednite hristijani i toa e ka`no od Bo`jiot Duh> ‡ ja potcrtuva taa te`ina epikopot Ignatij, sakaj}i da ni sugerira posebna budnost i posebno vnimanie kon samite sebe.

Vo s# pozasilenoto razvieno Otstapuvawe, vo epohata vo koja nie ve}e stapuvame (kako {to se gleda od mnogu predznaci i od svedo~ewata na episkopot Ignatij) }e prethodi pojavuvaweto vo svetot na Hristoviot protivnik ‡ antihristot. Otstapuvaweto treba da go podgotvi negovoto doa|awe i zacaruvawe, i da bide <oven~ano> od nego, a potoa }e nastapi stra{niot period na poslednata, re{itelna borba na |avolot so Boga i so Negoviot Pomazanik ‡ Hrista.

Za toa episkopot Ignatij zboruva vo svoeto prekrasno slovo <ZA ^UDATA I ZNACITE> (vo 4-ot tom na sostavite), otkako }e se povika na pretska`uvawata na mnogu otci na Crkvata.

<Pojavuvaweto na antihristot }e bide prirodna posledica od 'nedovolnoto duhovno poznavawe i sfa}awe pome|u lu|eto' i od 'otsustvoto na vistinskoto bogopoznavawe', poradi koe 'delata na |avolot }e bidat primani za Bo`ji dela' >.

Celata situacija vo svetot, pred doa|aweto na antihristot, }e bide takva, {to antihristot }e se javi kako neizbe`en rezultat od taa navistina antihristijanska situacija, od celata antihristijanska raspolo`ba na umot na svetot. Ete zo{to svetiot apostol Jovan Bogoslov zboruva za <mnogu antihristi> (1.Jov. 2,18), ete zo{to mo`e da se zboruva za pojavite vo svetot na antihristoviot duh dolgo pred zacaruvaweto na samiot antihrist. I da se zboruva za toa ne zna~i sosema da se otpo~ne hrabro da se pretska`uva vremeto na pojavuvaweto na antihristot, koe, spored u~eweto na Bo`joto Slovo, nikomu ne mu e poznato so sigurnost, iako se poso~eni mnogu predznaci za negovoto doa|awe.

No, potrebno e da se zboruva za toa, za da ne n# pridobie antihristot, koj }e bide nevoobi~aen iskusen izmamnik i soblaznuva~, sposoben da izvr{i duri i la`livi znaci i ~udesa.

Eve, {to veli za taa opasna i za du{ite pogubitelna izmama, episkopot Ignatij, otkako za osnova }e go zeme u~eweto na Slovoto Bo`jo i na svetite otci:

<Pred Vtoroto Hristovo doa|awe, koga hristijanstvoto, duhovnoto znaewe i duhovnoto rasuduvawe }e stanat krajno siroma{ni pome|u lu|eto, '}e se pojavat la`ni hristosi i la`ni proroci, i }e poka`at golemi znaci i ~uda, za da gi prela`at, ako e mo`no, izbranite' (Matej 24, 24). Samiot antihrist }e izvr{uva mnogu ~uda, }e gi porazuva i zadovoluva telesnite mudruvawa i neznaeweto na lu|eto. Toj }e im dade 'znak od neboto' koj lu|eto }e go baraat i po nego `edneat. 'Negovoto pojavuvawe ‡ veli svetiot apostol Pavle ‡ }e stane 'po dejstvo na satanata, so sekakva sila, i so znamenija, i so la`ni ~uda i so sekakvi nepravedni izmami na onie koi }e zaginat, za{to ne ja prifatile qubovta kon vistinata za svoe spasenie' (2. Sol. 2,6-10). Neznaeweto i telesnoto mudruvawe, gledaj}i gi tie ~udesa, ni najmalku nema da razmislat, tuku vedna{ }e gi primat kako bliski so nivniot sopstven duh i vo svoeto slepilo }e gi priznaat i }e gi ispovedaat aktivnostite na satanata za najgolema objava na Bo`jata sila. Taka, antihristot }e bide prifaten cvrsto, brzo, nepremisleno (prepodoben Efrem Sirin, del: 2). Lu|eto nema da precenat deka negovite ~uda nemaat nikakva dobra, razumna cel, nikakvo opredeleno zna~ewe, deka tie se tu|i na Vistinata, ispolneti so laga, deka se edno grozno, sezlobno pojavuvawe, li{eno od smisla, koe se stremi da v~udonevidi, da predizvika nedorazbirawe i samozaboravawe, da vovle~e, da izla`e i da zabludi so svojot bleskav, no prazen i glupav efekt.

Ne e ~udno ako ~udesata na antihristot bidat primeni pokorno i so voshit od otstapnicite od hristijanstvoto, koi postanale neprijateli na Vistinata i neprijateli na Boga. Tie se podgotveni za otkrieno, aktivno primawe na pratenikot i instrumentot na satanata, na negovoto u~ewe, na site negovi aktivnosti, otkako svoevremeno stapile vo duhovno op{tewe so satanata. Me|utoa, zaslu`uva golemo vnimanie i golem pla~ toa {to ~udata i aktivnostite na antihristot }e im postanat te{kotii i na samite Bo`ji izbranici>.

Gornite predupreduva~ki zborovi na episkopot Ignatij osobeno se va`ni za onie koi lesnomisleno gledaat na sovremenata podgotovka na svetot da go primi antihristot, koi ostanuvaat slepi nasproti s# {to im se slu~uva naokolu i ne sakaat da gi vidat javnite predznaci na podgotovkata za zacaruvaweto na antihristot, koja e vodena so brzina ispolneta so bes od strana na negovite slugi, koi ve}e ja prodale svojata du{a na satanata za zemni bogatstva ‡ za slobodno, nepre~eno zadovolstvo na <pohotite na teloto>, <pohotite na o~ite> i <gordosta na `ivotot>, odnosno, poradi slastoqubieto, srebroqubieto i slavoqubieto (1. Jov. 2,16).

Neophodno e da znaeme i pametime kolku golemo }e bide lukavstvoto na antihristot i kolku itro }e dejstvuva toj, bidej}i nitu <Bo`jite izbranici>, odnosno, vistinskite hristijani nema da mo`at vedna{ da go <otkrijat> vo {to e pretstaven antihristot i da go izobli~at, {tom i tie nema da mo`at od samiot po~etok da go poznaat.

Pri~inata za te{koto raspoznavawe na antihristot i za negovoto silno vlijanie vrz lu|eto, spored zborovite na episkopot Ignatij, <}e se sostoi vo negovata svoevolna i bessramna drskost, a isto taka i vo celosnata sorabotka {to }e mu ja uka`at padnatite duhovi, i na krajot, vo negovata sposobnost da pravi ~uda ‡ makar i la`ni, no pogubni>.

Podloga i licemerieto se posebno karakteristi~ni crti za na{eto vreme. Vospituvaj}i gi lu|eto vo takov stil, ~ove{tvoto, na takov na~in, se podgotvuva polesno i bezbolno da go primi antihristot.

<^ove~kata imaginacija ‡ veli episkopot Ignatij ‡ nemo}na e da si zamisli takov zlodeec, kakov {to }e bide antihristot. Na ~ove~koto srce ne mu e svojstveno, kolku i da e rasipano vo moralna smisla, da poveruva deka zloto mo`e da dostigne takov stepen, kakov {to }e dostigne pri antihristot. Toj }e zapo~ne da razglasuva pred sebe, kako {to pravele negovite prete~i i prethodnici, }e se nare~e propovednik i vozobnovitel na vistinskoto bogopoznavawe. A lu|eto, koi ne go poznavaat hristijanstvoto, vo nego }e gledaat pretstavnik i pobornik za vistinskata religija i }e se prisoedinat kon nego>.

Toj }e zatrubi pred sebe, }e se nare~e veteniot Mesija. So radosen glas }e pobrzaat da go presretnat vospitanicite na telesnoto mudruvawe. Gledaj}i ja negovata slava, mo}, negovite genijalni sposobnosti i sestraniot razvitok vo site oblasti na ovoj svet, tie }e go proglasat za bog i }e postanat negovi sorabotnici (prepodoben Efrem Sirin, Slovo 106).

Antihristot pred lu|eto }e se poka`uva krotok, milostiv, ispolnet so qubov i so sekakvi dobrodeteli. ]e go priznaat za takov i }e mu se poklonat poradi negovata <vozvi{ena dobrodetelnost> onie, koi ja prifatile samo padnatata ~ove~ka vistina i od nea ne se odrekle, iako ja imale vistinata na Evangelieto (prepodoben Makarij Veliki, Beseda 31).

Antihristot na ~ove{tvoto }e mu predlo`i najvisoki zemni uspesi i blagosostojbi, }e predlo`i po~esti, bogatstva, velikolepnost, materijalni luksuzi i nasladuvawa. I onie {to baraat zemni bogatstva }e go primat antihristot i }e go postavat za svoj gospodar (Blagovesnik, tolkuvawe na Jovan 5,43).

Eve to~na slika na seto ona, koe i denes ve}e go nabquduvame, iako samiot antihrist, kako opredelena konkretna li~nost, seu{te ne se pojavil. Me|utoa, negovite <prete~i> ve}e dejstvuvaat vo svetot i toa po onoj ist na~in po koj }e dejstvuva i samiot toj. Od taa gledna to~ka za nas stanuvaat razbirlivi site sovremeni tekovi vo crkovno-religiozniot `ivot od vidot na IKUMENIZMOT, site tie ogneni povici kon obedinuvawe <vo imeto na hristijanskata qubov>, celiot toj napredok na ~isto zemnata, nadvore{nata kultura i civilizacija, gi pothranuva ~ove~kite strasti i pohoti, a celoto sovremeno pridobivawe od <dobrodetelnost> zad sebe krie <ne~isti pari> i onie {to gi primile tie bogatstva gi priveduva vo bezizlezno pot~inuvawe. I kakva pretpazlivost i mudra predvidlivost tuka se potrebni za da go razlikuvame vistinskoto od la`livoto, iskrenoto od lukavoto i licemernoto, vistinskiot dobrotvor od slugata na antihristot koj doa|a i koj lukavo gi rasposlal svoite mre`i. Kolku e opasno za vistinskiot hristijanin vo na{e vreme da se svrzuva so <dobrodetelnite> i da gi koristi nivnite <dobri dela>!

No, toa u{te ne e s#. <Antihristot }e otkrie pred ~ove{tvoto, sli~no na majstorskata teatarska pretstava, nastani so pogubni ~uda, koi sovremenata nauka ne mo`e da gi objasni. Toj }e vnesuva strav so u`as i so neobi~nosta na svoite ~udesa }e go zadovoluva nerazumnoto qubopitstvo i gruboto neznaewe na lu|eto, }e ja zadovoluva nivnata suetna slava i ~ove~ka gordost, nivnite telesni razbirawa i nivnoto sueverie i }e ja dovede do nedoumica ~ove~kata u~enost. Site lu|e koi }e se rakovodat od <svetlinata> na svojata grevovna priroda i koi se ottrgnale od rakovodstvoto na Bo`jata svetlina, }e bidat voodu{eveni od izmamnikot i }e mu se pokorat> (Otkr. 13,8).

Po~etokot na seto toa nie go gledame u{te sega i jasno mo`eme da si pretstavime {to }e se slu~i, koga }e se pojavi samiot antihrist.

<Znacite na antihristot }e se javuvaat posebno vo vozduhot (prepodobe Efrem Sirin, Slovo 106): tamu e mestoto kade {to satanata najmnogu gospodari (Efes. 2,2; 16,12). Negovite ~uda }e dejstvuvaat pred site za da gi vidat, otkako }e gi privle~at i izmamat (Sveti Simeon Nov Bogoslov, <Za tretiot vid vnimavawe>). Sveti Jovan Bogoslov, sozercavaj}i vo svoeto Otkrovenie za nastanite koi }e mu prethodat na krajot od svetot, veli deka antihristot }e izvr{uva golemi dela, duri i ogan }e simnuva od neboto na zemjata pred lu|eto (Otkr. 13,13). Toa ~udo Pismoto go poso~uva kako najgolem znak na antihristot, a mestoto kade {to toa }e se izvr{uva e vozduhot. Toa }e bide veli~estvena i stra{na gletka>.

Po~etokot na toa nie ve}e go gledame pod formata na sekakvi neobi~nosti, dosega ne~ueni pronajdoci, koi dejstvuvaat isklu~ivo vo vozduhot.

<^udata na antihristot }e bidat dopolneti i so vlijanieto od negovoto lukavo povedeni. Toa povedenie pove}eto lu|e na zemjata }e gi napravi negovi sledbenici. Protivnicite na antihristot }e bidat smetani za buntovnici, neprijateli na op{testvenoto dobro i op{testveniot red. Tie }e bidat podlo`eni na skrieno i javno gonewe, na ma~eni{tvo i smrt>.

I toa ni e ve}e poznato! Ne samo antihristot, tuku i negovite prete~i i slugi, vo na{e vreme ve}e zapo~nale so <skrieno i javno gonewe> na site vistinski hristijani, a na nekoi mesta, kako na primer vo Rusija, toa stignalo do krvavi gonewa, ma~ewa i smrt. I seto toa se izvr{uva pod najskromni predlozi: vistinskite hristijani se proglaseni za <neprijateli na narodot, na op{testvenoto dobro i op{testveniot red>, se smetaat za <buntovnici> i <raskolnici>.

<Lukavite duhovi, ra{ireni po celiot svet, }e sozdadat vo lu|eto najvisoko mislewe za antihristot, seop{to voshituvawe, nesovladliva naklonost kon nego> (Prepodoben Efrem Sirin, Slovo 106).

Vo eden takov odnos, na vistinski prete~i na antihristot, nie pokonkretno vidovme vo licata na Lenin i Stalin. Toa bea eden vid repeticii (ve`bi) na s# {to se slu~uva so u{te pogolemi razmeri pri vremeto na antihristot.

<Na mnogu mesta vo Svetoto Pismo se opi{ani te{kotii na poslednoto gonewe protiv hristijanstvoto i `estokosta na gonitelite. Odlu~uva~koto i opredeluva~ko mesto e imeto, koe vo Pismoto mu se dava na toj u`asen ~ovek: toj e nare~en <YVER> (Otkr. 13,1), dodeka padnatiot arhangel e nare~en <ZMIJA> (1. Moj.3,1). Dvete imiwa mnogu vistinito go izobrazuvaat karakterot na dvata Bo`ji neprijateli. Edniot od niv }e dejstvuva mnogu poprikrieno, a drugiot ‡ pojavno. No, na yverot, koj ima sli~nost so site yverovi i vo sebe ja soedinuva nivnata raznovidna `estokost, <zmejot mu ja dade silata svoja, i prestolot svoj, i golema vlast> (Otkr. 13,2). Toga{ za Bo`jite svetii }e nastanat stra{ni te{kotii: lukavstva, licemerija, ~udata na gonitelite }e se zasilat za da gi izla`at i soblaznat. Iskusnite pronajdoci, koi se dobro prou~eni i pokrieni so podlost, kako i neograni~enata vlast na ma~itelite }e gi postavat vo najte{ka polo`ba vernite, vo progonuvawata i pritesnuvawata. Nivniot mal broj }e izgleda ni{to`en pred celoto ~ove{tvo, a na nivnoto mislewe nema da mu se oddava posebna va`nost: }e bidat seop{to prezreni, omrazeni, kleveteni, pritesneti i nasilnata smrt }e bide nivnata `drepka. Samo so posebnata pomo{ na Bo`jata blagodat i pod nejzino rakovodstvo, Bo`jite izbranici }e mo`at da se sprotivstavat na Bo`jiot neprijatel, i samo so nea }e mo`at da go ispovedaat pred nego i pred site lu|e Gospoda Isusa Hrista>.

Kolku e poznato za nas seto toa! Seto toa kako da e pozajmeno direktno od na{iot sovremen `ivot. Samo celosno duhovno slepiot ~ovek, ili takov, koj ve}e e vo slu`ba pri slugite na antihristot, nema da priznae deka nie se nao|ame vo preddvorjeto na negovoto carstvo i ve}e zapo~nuvame vrz sebe da ~uvstvuvame s# {to e zapi{ano pogore!

No, kako i zo{to lu|eto }e go otfrlat Hrista i }e go primat antihristot? I na toa pra{awe episkopot Ignatij dava prekrasno objasnuvawe. Toa }e se slu~i po istiot na~in, kako {to se odrekle od Hrista pred pove}e od 19 vekovi i Go raspnale na krstot.

<Hristijanstvoto ni e predadeno taka jasno i opredeleno, taka da nema nikakvo opravduvawe za onie, koi ne go poznavaat. Pri~inata za nivnoto neznaewe e samo nivnoto samovolie (slobodnoto naso~uvawe na voljata kon zlo). Kako {to sonceto sveti na neboto, taka sveti i hristijanstvoto. Onie, koi svesno gi zatvoraat o~ite, svoeto negledawe i neznaewe neka go pripi{uvaat na sopstvenoto samovolie, a ne na nedostigot na svetlinata. Pri~inata za otfrlaweto na Bogo~ovekot se krie vo samite lu|e. Vo niv se krie i pri~inata za prifa}aweto na antihristot>.

<Jas dojdov vo imeto na Mojot Otec ‡ svedo~i Gospod Isus Hristos pred judejcite‡i ne Me primate; a nekoj drug, ako dojde vo svoe ime, nego }e go primite> (Jovan 5,43). Ovde judejcit se nare~eni istovremeno i lu|e koi go otfrlaat Hrista i go primaat antihristot, iako za nego se spomnuva za takov, koj treba da dojde. Otfrlaj}i Go Hrista po ustrojstvoto na duhot, tie so toa se prisoedinile kon onie, koi }e go primat antihristot, iako svoeto zemno patuvawe go zavr{ile mnogu vekovi pred negovoto doa|awe. Tie go izvr{ile negovoto najstra{no delo: BOGOUBISTVOTO. Za vremeto na antihristot i za nego samiot ne e ostanato sli~no zlodejstvo. Kolku tie bile neprijateli po duh na Hrista, tolku nivniot duh se nao|al vo op{tewe so antihristot, iako tie bile oddeleni od nego so ogromen period od vreme, dostignuvaj}i go denes krajot na vtoroto iljadaletie.

<A sekoj duh, veli sveti Jovan Bogoslov, {to ne priznava deka vo plot do{ol Isus Hristos, ne e od Boga; toa e duhot na antihristot, za kogo ste slu{ale deka ide, pa i sega e ve}e vo svetot> (1. Jov. 4,3).

Onie, koi se rakovodat spored duhot na antihristot go otfrlaat Hrista. Tie go prifatile antihristot so svojot duh, stapile vo op{tewe so nego, mu se pokorile i mu se poklonile so duhot, otkako go napravile za svoj bog.

<I zatoa Bog }e im isprati sila na zabluda (odnosno }e dopu{ti da bidat opfateni od nego ‡ arh. A.), za da poveruvaat na lagata, ta da bidat osudeni site, koi ne poveruvaa na vistinata, a ja zasakaa nepravdata> (2. Sol. 2,11‡12).

Vo Svoeto dopu{tawe Bog }e bide pravosuden. Negovoto dopu{tawe }e pretstavuva zadovoluvawe na Bo`jata pravda, odnosno, istovremeno }e bide izobli~uvawe i sud za ~ove~kiot duh.

<I taka, antihristot }e dojde vo opredelenoto za nego vreme. Na negovoto doa|awe }e mu prethodi op{toto Otstapuvawe od hristijanskata vera na pove}eto lu|e na zemjata. So svoeto otstapuvawe od Hrista, ~ove{tvoto }e se podgotvi da go presretne antihristot, da go primi so svojot duh. Vo samoto ustrojstvo na ~ove~kiot duh }e se rodi takva silna `elba, povik kon antihristot, naklonetost kon nego, kako {to pri te{ka bolest sekoj ~ovek go izma~uva `edta za smrtonosen pijalok. Se slu{aat takvi potsetuvawa, se slu{aat takvi glasovi koi apeliraat pome|u ~ove~koto op{testvo, koi zboruvaat za neodlo`na neophodnost od takov genij, koj }e go dovede materijalniot razvitok i napredok do najvisok stepen i da vospostavi na zemjata takva blagosostojba, pri koja rajot i neboto za ~ovekot }e stanat nepotrebni. Pojavuvaweto na antihristot }e bide edna logi~na, pravedna, prirodna posledica od op{tata moralna i duhovna naso~enost na ~ove{tvoto>.

Navistina bogomudri i proro~ki se ovie zborovi na golemiot svetilnik na Ruskata crkva. Toj vidovito go napi{al seto toa pred pove}e od 100 godini, koga `ivotot vo Rusija bil prete`no spokoen, normalen i nikomu na um ne mu doa|alo kako Bog }e odredi da gi pre`iveeme niz posledniot vek, osobeno niz poslednite, navistina stra{ni <apokalipti~ni> 50 godini, koga na mnogumina }e zapo~ne da im se otkrie potpolno razbirlivo, deka krajot na svetot e sosema blisku, pred samite vrati. I s#, {to sega se slu~uva vo svetot, i vo crkovniot, i vo op{testveno‡politi~kiot `ivot na lu|eto, potpolno odgovara na pogore opi{anite pretska`uvawa na golemiot ruski svetitel. Ako ~ovekot seriozno razmisli za s# {to se slu~uva denes, toga{ }e mu stane jasno deka nikoga{, preku celata dosega{na istorija, svetot ne bil tolku blisku do antihristot, kako {to e vo na{ite dni. Pra{aweto e samo vo terminite, koi ne ni se otkrieni.

Nie, sinovite i }erkite na Pravoslavnata Crkva treba da bideme beskrajno blagodarni na episkopot Ignatij za toa, {to toj u{te pred 100 godini taka jasno pred na{ite o~i ja nacrtal slikata na s# {to se slu~uva sega pred nas i na s# {to }e se slu~i mo`ebi i vo bliska idnina. Nie sme predupredeni za s# i }e dademe stra{en odgovor, ako pri seto toa zapo~neme lesnomisleno da gi zatvorame o~ite, ubeduvaj}i se sebe si i bli`nite, deka ni{to posebno ne se slu~uva, deka `ivotot se odviva normalno i deka so s# {to se slu~uva treba da se pomirime vo du{ata, bez da se pla{ime i bez da prezemame ne{to ‡ <da plivame po te~enieto, kako site> ili <da odime vo ~ekor so vremeto>, koe brzo n# nosi kon antihristot.

<SOLTA JA GUBI SILATA!> Crkvata prestanuva da bide Crkva, tuku se pretvora vo <LA@NA CRKVA>, koja }e go primi antihristot kako svoj <mesija>, so isklu~ok na malkumina ostanati vistinski vernici, ~ij broj, spored zborovite na episkopot Ignatij stanuva s# posiroma{en i posiroma{en. Celata sovremena kultura i celiot ~ove~ki `ivot se naso~eni isklu~ivo kon osiguruvawe na nadvore{nata, ~ista zemna blagosostojba na lu|eto, koja zasileno i pobrzo }e go podgotvi svetot za zacaruvaweto na antihristot.

I taka, krajno vreme e sekoj eden od nas da se opredeli kade e i so kogo e: dali e pome|u malkuminata ostanati vistinski vernici, pome|u <MALOTO STADO>, kako {to go narekol Hristos, na{iot Spasitel (Luka 12,32) ‡ dali e so Hrista ili so Negoviot neprijatel ‡ antihristot?

Izbavi mja Gospodi, ot prel{tenija antihrista skoro grjado{tago, bogomerzskako i zlohitrago, i ukrij mja ot setej togo v sokroveniej pustini spasenija Tvoeto. Da`d mi Gospodi, krepost i mu`estvo ispovedati tverdo imja svjatoe Tvoe, vo e`e straha radi diavolskago ne otstupiti i ne otre{tisja Tebe, Spasa i Iskupitelja moego, i Cerkve svjatija Tvoeja. No daruj mi, Gospodi, dnem i no{tiju plakatisja i slezi to~iti o greseh moih, i po{tadi mja, Gospodi, v ~as Stra{nago Suda Tvoego. A M I N !

Izbavi me, Gospodi, od lagite na bogoodvratniot i lukav antihrist, koj nabli`uva da dojde, i sokrij me od negovite zamki vo skrienoto zasolni{te na Tvoeto spasenie. Daj mi, Gospodi, sila i mo} cvrsto da Go ispovedam Tvoeto sveto ime, i poradi strav od |avolot da ne otstapam i da ne se odre~am od Tebe, mojot Spasitel i Iskupitel, i od Tvojata sveta Crkva. No, podari mi, Gospodi, dewe i no}e da prolevam solzi za svoite grevovi i po{tedi me, Gospodi, vo ~asot na Tvojot Stra{en Sud. A M I N !

(1807‡1867)

Episkopot Ignatij (vo svetot Dimitrij Aleksandrovi~) Brjan~aninov se rodil na 5 fevruari 1807 godina, vo selo Pokrovskoe, Vologodska gubernija, na imotot od svojot tatko. Toj proizleguva od staro dvorjansko semejstvo, ~ij rodona~alnik, boljarinot Mihail Brenko, bil sorabotnik na velikiot knez Dimitrij Donski i u~estvuval vo poznatata Kulikovska bitka (1380). Vo drevnite letopisi se raska`uva deka toj bil onoj ist vojnik, koj za da go spasi `ivotot na svojot gospodar i da gi privle~e vrz sebe napadite na neprijatelite, po`rtvuvano se borel, nosej}i gi odli~jata i znameto na velikiot knez i herojski zaginal na bojnoto pole.

Dimitrij Brjan~aninov u{te od mal se odlikuval so svojata serioznost i zadlabo~enost i projavuval simpatii kon duhovniot `ivot. Se steknal so prekrasno doma{no vospitanie i bil podgotvuvan za edna bleskava kariera. Taka, na 15 godi{na vozrast, patuvaj}i so svojot tatko za Sankt‡Peterburg, kade {to trebalo da se zapi{i vo voenoto u~ili{te, toj za prv pat otkrieno i iskreno ja iska`al svojata `elba da bide monal. No, tatko mu ne obrnal vnimanie na negovite zborovi. Studiraweto vo pro~uenoto Mihajlovsko voeno-in`enersko u~ili{te vo Sankt Peterburg, kade {to se poka`ale negovite odli~ni sposobnosti, bilo proprateno so potaen duhoven `ivot.

Vo 1831 godina mladiot poslu{nik bil postri`en vo mona{tvo so imeto Ignatij, vo ~est na svetiot sve{tenoma~enik Ignatij Bogonosec. Za onoj, koj od rana mladost go nosel Boga vo svoeto srce, toa ime bilo, bez somnevawe, soodvetno. Vedna{, sledniot mesec, monahot Ignatij bil rakopolo`en za jeromonah, a nabrgu potoa bila postaven za igumen na Pel{emskiot Lopotov manastir. Vo periodot od 1834-1857 godina, arhimandritot Ignatij bil nastojatel na Troicko-Sergievskiot manastir vo Sankt-Peterbugskata eparhija. Tuka toj se steknal so dve te{ki odgovorni dol`nosti: istovremeno bil prekrasen nastojatel ‡ administrator, no i dobar duhoven starec ‡ ispovedanik. Na 27-godi{na vozrast toj ve}e go poseduval retkiot dar, ad mo`e da gi prima pomislite na svoite isku{enici i da gi rakovodi vo duhovniot `ivot. Po negovo li~no priznavawe, slu`eweto na bli`nite so zborovi, soveti i nadgradbi bilo ona osnovnoto, za koe toj gi vlo`uval site svoi sili. Toj podvig za nego bil izvor na radost i utehi vo negoviot iznama~en `ivot. Vo Troicko-Sergievskiot manastir, pokraj svojata krajna zafatenost i ~estite zaboluvawa, toj gi napi{al pove}eto od svoite dela.

So tekot na godinite, telesnite sili na otec Ignatij s# pove}e go napu{tale. Mislata da se oddale~i vo mir, za da gi pomine ostanatite dni od svojot `ivot vo osamenost i smirenost, s# pove}e se pojavuvala vo nego. No, na Gospoda Mu bilo ugodno toj u{te da $ slu`i na svetata Pravoslavna Crkva, no sega ve}e vo episkopski ~in. Na 28 oktomvri 1857 godina vo Peterburg, arhimandritot Ignatij bil rakopolo`en za episkop Kavkaski i ^ernomorski.

Svojata golema eparhija preosve{teniot Ingatij ja upravuval ne{to pomalku od ~etiri godini. Toj redovno gi posetuval parohiite vo svojata eparhija, kade {to ~esto propovedal, vovel tor`estveni bogoslu`bi, sozdal prekrasen arhierejski hor, izgradil nov arhierejski dom, go organiziral premestuvaweto na seminarijata vo novi prostorii i vnimatelno go sledel vnatre{niot `ivot na eparhijata. Toj bil strog kon sebe i sekoga{ od sebe baral mnogu pove}e, no sekoga{ bil raspolo`en da im pomogne na nemo}ite na bli`nite.

No, bolestite i `ivotot ispolnet so te{kotii i napnatosti gi omalaksale silite na episkopot Ignatij. Preku letoto, vo 1861 godina, toj podnel molba da bide ispraten vo spokojstvo vo Nikolo-Babaevskiot manastir, kade i prethodno se lekuval. Za negova golema radost, negovata molba bila zadovolena i toj, zaedno so nekolku oddani u~enici, se premestil vo taa malku poznata obitel. Poslednite godini od svojot `ivot, do svojata smrt vo 1867 godina, episkopot Ignatij gi pominal vo molitva i duhovno pisatelska dejnost. Tuka toj gi pregledal i gi koregiral svoite prethodni dela i napi{al novi.

Samiot avtor svoite tvorbi gi razdelil na tri osnovni grupi:

Prvite tri toma ‡ <ASKETSKI ISKUSTVA> ‡ vklu~uvaat statii, napi{ani glavno vo Troicko-Sergievskiot manastir. Vo ~etvrtiot tom, <ASKETSKI PROPOVEDI>, se pomesteni propovedite iska`ani od nego kako episkop. Pettiot tom‡<PRILOG KON SOVREMENOTO MONA[TVO>, sodr`i soveti i pouki upateni kon monasite, koi se odnesuvaat za nivnoto nadvore{no povedenie, a voglavno i za vnatre{noto duhovno deluvawe.^*** [estiot tom ‡ <OTE^NIK>, bil izdaden po smrtta na svetitelot. Vo nego se sodr`at mudri pouki na pove}e od osumdeset podvi`nici po pra{awata na hristijanskata asketika i mnogu pou~ni primeri od nivniot `ivot.

Tvorbite na sveti Ignatij Brjan~aninov, koi vrz sebe nosat poseben blagodaten pe~at, ne se plod na teoretskite bogoslovski razmisluvawa. Vo niv se ~uvstvuva `ivoto iskustvo na aktiven podvi`nik, koj pominal te`ok pat na mona{ko slu`ewe na Boga i izgradil svoj duhoven `ivot vrz osnova na Svetoto Pismo i Predanieto na Pravoslavnata Crkva.

Prilo`uvaweto na drevnoto svetoote~ko u~ewe, na bogatoto asketsko iskustvo na pravoslavnoto podvi`ni{tvo kon neophodnite potrebi na na{ata sovremenost, e druga va`na karakteristi~na osobenost vo tvore{tvoto na ovoj istaknat duhoven pisatel. Episkopot Ignatij pi{uva za svoite sovremenici. No, toj sekoga{ misli i pi{uva i za pravoslavnite vernici od na{iot vek, od vremeto na s# pozasilenoto Otstapni{tvo. Vo svoite tvorbi toj dava jasna i realna slika na taa epoha, koga lesnomislenoto Otstapni{tvo na pravoslavnite hristijani od Edinstvenata spasitelna Vistina (Jovan 14,6) }e ja digne od niv za{titnata Bo`ja blagodat (Luka 24,49; Dela 2,2-4; Dan. 12,7), }e ja odrazi silata na |avolot nad niv (Otkr. 20,3) }e im dade mo`nost na mra~nite duhovi od pekolot da go ispolnat podnebesnoto prostranstvo so nivnoto prisustvo i nivnite dela, za da gi prela`at narodite (Otkr. 20,8) i da gi soblaznat, ako e mo`no, i izbranite (Matej 24,24; Marko 13,22). Osvestuvaweto za apokalipti~nata epoha i jasnoto svedo{tvo za nea e u{te edna mo{ne va`na zasluga na episkopot Ignatij Brjan~aninov.

Imeno, imaj}i go predvid nabli`uva~kiot kraj na ~ove~kata istorija, toj se trudi da go rezimira od vekovi nasobranoto duhovno iskustvo, da go prilagodi kon barawata na na{ata epoha i da im go predade na sovremenite pravoslavni hristijani kako duhovno rakovodstvo i sredstvo za spasenie.

So toa se objasnuva s# pogolemoto zna~ewe na tvore{tvoto na sveti Ignatij Brjan~aninov vo na{ite dni. So toa se objasnuva i zna~eweto na negovite tvorbi za pravoslavnoto bogoslovie, zaedno so tvorbite na takvite poznati duhovni pisateli od krajot na 18 i 19 vek, kako: sveti Tihon Zadonski, sveti Teofan Zatvornik, mitropolitot Filaret Moskovski, sveti Jovan Kron{tatski, a vo ponovo vreme i svetitelite: arhiepiskopot Inokentij (Borisov), arhiepiskopot Nikon (Ro`destvenski), arhiepiskopot Serafim (Sobolev), arhiepiskopot Jovan [angajski, arhiepiskopot Sirakusko-Troicki Averkij, ~ii{to tvorbi i u~ewa se vo celosen kontrast so delata i ideite na takanare~enite ruski <religiozni> filozofi i pisateli od istata epoha, kako Vl. Solovov, L. Tolstoj, E. Trubeckoj, N. Ber|aev, Sergej Bulakov, Pavle Florenski, koi nasekade gi rasprostranile svoite nepravilni bogoslovski pogledi i {tetni ereti~ki teorii. Tvorbite na tie dve grupi avtori, korenito se razlikuvaat po svojata su{tina i uka`uvaat na dve sprotivni pateki. Poslednite, nudej}i soblaznitelni vetuvawa ‡ povr{ni psevdoreligiozni razmisluvawa na telesniot razum, }e gi odvedat na patot na zabludata i }e gi otklonat od vistinskata duhovnost onie, koi iskreno ja baraat, no se daleku od Vistinata. Tvorbite, pak, na pretstavnicite na vistinskoto pravoslavno bogoslovie, koi svedo~at za nepovredenata Vistina na svetoto Pravoslavie i vodat kon nea, se nezamenlivi nastavnici vo duhovniot `ivot. Kon niv spravedlivo e vbroen i epikopot Ignatij Brjan~aninov. Vrednosta na negovata bogoslovska misla i negoviot svet `ivot nao|aat najzaslu`eno priznavawe vo neodamne{noto proslavuvawe za svetitel od strana na Ruskata Pravoslavna Crkva.

Spomenot na svetitelot se praznuva na 13 maj po gra|anskiot kalendar, odnosno, na 30 april po crkovniot julijanski kalendar.