|
|
|
|
Milan R. Durlo
MAKEDONSKA P.S. MOLITVA
BITIE
Vo po~etokot Bog gi sozdade neboto i zemjata . . . i re~e: Neka bide svetlina! I bi svetlina. . . . I vide Gospod Bog deka lo{otiite me|u lu|eto na zemjata se golemi, i deka site misli i pomisli vo srcata nivni bea zli vo sekoe vreme. U U U I se pokaja Bog {to go be{e sozdal ~ovekot na zemjata, pa se ogor~i vo srceto svoe. U U U I re~e Gospod: "]e gi istrebam lu|eto {to sum gi sozdal, od zemjata - od ~ovekot do `ivotnoto, yverovite i pticite nebeski - oti se kaam {to gi sozdadov."
U U U A zemjata se izrasipa pred liceto na Boga, i se ispolni so nepravda. U U U I pogledna Gospod Bog na Zemjata, i ete - taa be{e rasipana; bidej}i sekoja plot se be{e otklonila od svojot pat na zemjata. U U U I mu re~e Gospod Bog na Noja: "Krajot na sekoe telo pred o~ite Moi dojde, za{to se ispolni zemjata so nepravdi od niv; i, eve, Jas }e gi istrebam niv od zemjata."
U U U . . . I zemi so sebe od sekoe ~isto `ivotno po 7 od ma{ki i `enski pol, a od `ivotnite ne~isti po dve od ma{ki i `enski pol; . . . . . . Isto taka i od pticite nebeski po 7, ma{ki i `enski, i od site ne~isti ptici po 2, za da im se za~uva rodot nivni po celata zemja. U U U Oti po sedum dena }e pu{tam do`d na zemjata {to }e se izliva 40 dena i 40 no}i i }e go istrebam od zemjata sekoe su{testvo {to sum go sozdal Jas. U U U . . . Toga{ go izgubi `ivotot sekoja plot {to se dvi`e{e po zemjata: i pticite, i dobitokot, i yverovite, i site laza~i {to se vle~at po zemjata, i site lu|e; sī, {to na suvo ima{e zdiv vo nozdrite svoi, izumre. U U U . . . I Gospod go po~uvstvuva mirisot prijaten, pa re~e Gospod Bog, pomisluvaj}i: "Nema pove}e da ja prokolnuvam zemjata poradi ~ovekot, za{to pomislite na srcata ~ove~ki se zli u{te od mladini; i nema pove}e da gi uni{tuvam `ivite su{testva {to sum gi sozdal. U U U Otsega, pa sī duri postoi Zemjata, nema da prestanat seeweto i `neeweto, studot i gore{tinata, letoto i zimata, denovite i no}ite. U U U Toga{ Bog go blagoslovi Noja i sinovite negovi i im re~e: "Plodete se i mno`ete se i polnete ja zemjata i vladejte ja!"
U U U . . . Samo ne jadete meso vo koe ima u{te du{a, odnosno krvta negova. U U U A i va{ata krv odnosno va{iot `ivot, }e go baram; od sekoj yver }e go baram, }e ja baram, isto taka, du{ata ~ove~ka od rakata na ~ovek, od rakata na bratot negov; U U U Koj }e prolee krv ~ove~ka, i negovata krv }e se prolee od ~ove~ka raka; za{to ~ovekot go sozdadov spored obrazot bo`ji. U U U Vie, pak, plodete se i mno`ete se, {irete se na zemjata i napolnete ja i vladejte ja! U U U . . . Go postavuvam Zavetot Moj so vas deka od sega nema ve}e niedna plot da zagine od potop i deka pove}e ne }e ima potop da ja zapustuva zemjata! U U U . . . Bo`ilak Svoj postavuvam vo oblakot, za da bide znak na zavetot me|u Mene i zemjata. U U U Pa, koga oblak }e naveam na zemjata, }e se vidi bo`ilakot vo oblakot, i }e si spomnam na zavetot Moj, koj e me|u Mene i vas i me|u sekoja du{a {to `ivee vo plot. U U U . . . Bo`ilakot }e bide vo oblakot, i Jas }e go vidam i }e si spomnam za ve~niot zavet me|u Boga i me|u sekoja du{a, {to `ivee vo sekoja plot koja e na zemjata! U U U . . . Sinovite Noevi . . . koi izlegoa od kov~egot, bea: Sim, Ham i Javet . . . U U U Toa se trite sina Noevi i od niv se naseli celata zemja. U U U A Noja po~na da ja obrabotuva zemjata i nasadi lozje. U U U I se napi od vinoto, pa se opi i legna gol sred {atorot svoj . . . U U U Rodoslov na narodite . . . Prva kniga Mojseeva . . .
VOVEDENIE ILI ISPOVED ???"A koga se svr{i toa, apostol Pavle naumi otkoga }e ja mine Makedonija i Ahaja, da otide vo Erusalim . . . I prati vo Makedonija dvajca od onie koi mu slu`ea . . ."
Napati, opsednat i poln so ni{to, no obzemen od Borhesa i sli~nite na nego, lucidni, nepovtorlivi i zlatousnici na pi{anata re~, skoro celo leto Gospodovo '96-to go razotkrivav, kornev i gradev vo prostorot i vo sebe si likot, tvorenieto, propovedta i nezaka`anata sredba so mojata i negovata postoja~ka, memorija i nevidnina, fizi~ki ili telesno da go opulam, dopram i opeam iscrtano niz edna kratka propoved ili storija, ako ete, pove}e taka si miluvate, pa vo bezizlez si go kornev strup~eto na mojata nemo} ne uspevaj}i duhovno i mislovno da go raskinam i iskinam vo sebe, za{to, sepak, vo site svoi damari go ~uvstvuvav moeto ispovedanie peej}i ja zborovno "Makedonskata P.S. Molitva", za koja, ete, kobno si kobev deka mo`ebi }e go pre`iveam i 38-to obi~no, golo postoewe, duri i izleguvaweto od pe~at na ova moe ispovedanie sinkir `itie za g. Metodij, detule i ~edo na Anastasija i Ilija Poposki, |akon i sve{tenik, propovednik i u~itel po veronauka, episkop i mitropolit na edna prosta makedonska slugodejnost i pastirstvo. Agresiran i opkru`en od ni{to bev bezmilosno frlen vo sopstvenata duhovna provalija i profesionalna kontradiktornost za{to, isto toa lansko leto, zaboraveno, {uplivo i posno ve}e go imav, da prostite, gotov rakopisot, za romanot "M.M. ILI ^AJ SO HIBISKUS". Ponekoga{ bezizlezot e edinstven izlez za da se izleze od sopstveniot ko`urec, natalo`enata sablaznost, poganija i prokletstvo na pi{aniot zbor. Ne mi dek{avajte, no ~inam, so bo`ja promisla izvr{iv bukvalna so slova okupacija i vrz sebe i vrz ona {to se veli krotko, svetovno, Gospodovo i pokajni~ki moe. Vo mengemeto na svojata re~itost i posnotija od fabula, kulminacija, rasplet i kraj, sepak, eve ~inam, gi topam ~eli~nite okovi na sopstvenata, zaka`ana so cerebralot storija i opevot nasloven, sloven i zavrzan vo snop~iwa i bezredici od redi{ta, nizi, slova i interpunkcii stokmeni kako moj samonapi{an |erdan - "Makedonska P.S. Molitva". Apsolutno osloboden od sebe si, i stegite na nekakva si klasificirana, stroga literaturna forma i `anr, stremev i tonev vo edna sosem obi~na, topla ~ove~ka storija so blag literaturen naboj, za~inet napati i vpikan vo istoriski podatoci, nastani, datumi, vremi{ta, li~nosti i eri od Vizantija preku Hrista do hristijanstvoto i Makedonija, Samoila, dene{nata na{a slepost, opstojot i dostojot na Makedonskiot rod, soj i dandile, preku Sv. Klimenta i Nauma, Arsenija, Ohridskata arhiepiskopija kako temel i temelnik na na{iot bit, duh i bidnina, pa sī do svetlosta kako prerodi{ od seknatata so irede svetlost, vozobnovenata sveta Crkva na makedonskiot narod vo olicetvorenieto na avtokefalna MPC i visokopreosve{tenite makedonski molitvenici, koi ja obnarodija i potpi{aa odlukata za vozobnovenata MPC kako kanonska nasledni~ka na Ohridskata patrijar{ija (Arhiepiskopija). ^eli~no zave{ten da po~nam i skon~am, sepak, napati samo lebdev pri izdigaweto i padot, oti bezbeli mislev, duri i ~inev deka ne }e ja dofatam slikata za likot i li~nosta, svetovnosta, patot i pati{tata na krotkodostojnikot, dlaboko vgneten vo gazerot na mojata du{a, inspiracija, svest i potsvest. Fizi~kiot nepostoj, u{te pove}e mi go pribli`uva{e duhovniot postoj, prisutnost i tuka{nost na prota \or|i Poposki, arhimandritot Metodij, episkopot Veli~ki i li~nosta na mojata totalna opsednatost {to mi dava povod da si ja vozdignam svojata malenkost i ispovedam kutrata mi i slu~ajna gluva postoja~ka. Vo jazlite od obi~ni `ivotni storenija, istoriski sveti datumi i ~inovi si se soblaznuvam deka sepak ja izlupiv jatkata na negovata li~nost, delotvorenie i skromna ~ove~ka veli~ina. Vo era i bezvremi{te na eden anarhi~en pluralizam, kolaps, socijala i degradacija na sī i se{to, pi{anata re~ i knigata kako oko na svetot ne se samo zaklana svetlost na hartija, tuku i izvadeni o~i na eden samobit, etnos, idnina, kultura i civilizaciski opstoj. Lunyaj}i, bo`em po stapkite i `ivite usni izvori i soznanija za negovata dejnost, pat i bo`ji propoved, sakato i materijalno prazen, no duhovno i prostosmrtni~ki poln od negovata misla i propoved, sepak, kojznae, mo`ebi, i go sozdadov skromnoto slovo za "Makedonska P.S. Molitva" i moeto vovedenie ili ispoved, ili voved vo vovedenieto koga, eve, bledo kako parafraza na Borhes, si zaklu~uvam: "deka lu|eto go izmislile doviduvaweto iako znaat deka se kratkove~ni i efemerni, zatoa sekoga{ treba da se razdeluvaat so zbogum . . ."
Vo duhovnoto `iveewe nikoga{ nema zbogum, za{to ve~nosta e onolku ve~na kolku {to e deloto, goleminata i duhot vsadeni vo prostorot {to nī za{emetuva iscrtani vo beskrajnosta na horizontot {to go obele`ale, so delo, pastirstvo, misii i svetost. Vo zapletot na kristalni protivre~nosti niz edna sentimentalna ekskurzija niz vekovite, si velam Gospodi: mo`ebi neskromno gi soediniv i spoiv misiite na apostol Pavle niz Makedonija, svetite bra}a Kiril i Metodij, Sv. Kliment i Naum, Arsenija, Crnorizec Hrabar i molitvenicite za na{iot duh i pokajanie, pettemina velikodostojnici na na{eto sovremie: g.g. Dositej, g. Kliment, g. Naum, g. Metodij, g. Kiril, svedoci i ~inodejci na istoriskiot 17/18 juli 1967 g., denes kako povod i proslava - 30 godini avtokefalna MPC; 230 leta Gospodovi od nasilno ukinatata Ohridska arhiepiskopija, pa preku g.g. Angelarij, g.g. Gavril, na{iot sega{en ~etvrti po red Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Negovoto Bla`enstvo g.g. Mihail, g. Kiril, g. Gorazd, g. Petar, g. Timotej, g. Stefan, g. Naum . . . pa sī do pre~esnoto sve{tenstvo i negovata misionerska dejnost niz apostolska Makedonija i sekoe kam~e, kapela, crkva ili manastir {to vireat na ~etirite za{umoglaveni strani na svetot, kade 'rti i cuti makedonskiot duh i nepokor; od Lagovo preku Kali{ta do Misisaga i povamu, vo beskrajot na ve~noto Sv. Klimentovo slovo, od Gari do Treson~e i potamu preku tri pedi duhovni okeani, vo Sidnej, Ro~ester, Volkovo ili Wujork. Namesto pro{ka za mojata odva`nost i drskost vo spevot na "Makedonska P.S. Molitva", ~uvstvuvam i ja `aram svojata blagodarnost i malenkost {to ovaa krotka i kusa `ivotopisna i istoriografska storija za g. Metodij e pred i vo racete, mo`ebi nedostojna za blagoslov na Negovoto Bla`enstvo g.g. Mihail i Negovoto Visokopreosve{tenstvo g. Kiril. Blagodarnosta }e mi bide plitka, no po~itta i udostoenosta {to mi e pri~ineta, svetovna i dlaboka do samoto dno na du{ata koja se osudi da go po~ne i zavr{i ova vovedenie ili ispoved.
Milan R. Durlo 18.H. 1996 g. Ohrid-Prilep-Skopje
U U U Namovnat od poniznost, denes, po 230 leta od Ohridskata Arhiepiskopija i 30 godini MPC, o~ekuvaj}i kone~no promocija na "Makedonskata P.S. Molitva" za g. Metodij, dojdov vo kreposta na Ohrid pred odarot na g. Metodij i svetite mo{ti na Sv. Kliment Ohridski. Videlinata na promocijata {to ne se slu~i, me stapisa vo crkvata "Sv. Kliment Ohridski", dopiraj}i gi svetovnite ostanki na Klimenta. Gi izbri{av vekovite i eve me so dopir kle~am pred nego, gubej}i se niz milozvu~niot glas na kustosot Jana Poposka, koja ~inam mi ja prenese i nasadi cela svetost, svetovnost i sī. Vo prividenie {to be{e jave, go do`iveav najsvetoto, i ete, bez zborovi si ja promovirav du{ata i mojata "Makedonskata P.S. Molitva" za g. Metodij. Mo`ebi }e mi bide prosteno??? 18.07.1997 petok, 13.30 ~. Katedralna crkva "Sv. Kliment Ohridski"
ARITMETIKA NA DUHOT 27.03.1914 - 25.02.1976-to leto Gospodovo P.S. - namesto zaupokoena liturgija za g. Metodij
Blagodatta i promislata na vestitelot, storija, da se posveti imeto, dandileto i pre~esta na blagodatniot sve{ten soj Poposki, na{iot vpi{an zaborav za odva`nite, krotkite, vele~esni, i, da dek{avate, otpi{ani vo cerebralot, sveti episkopi so krotok duh, hirotonisani zasekoga{ dlaboko vo du{ata na na{eto pravoslavie, samoposebnost, za`ileni vo korenot na makedonskata avtokefalnost, vo nizata apostoli na Ohridskata arhiepiskopija, malku vlevo od Gospoda i sosema vdesno od na{ata negri`nost i gordelivost, stoi i blagovoli krotkiot duh na ~edoto od Anastasija i Ilija Poposki, na{iot duhoven sītatko, verou~itel i mitropolit g. Metodij. Namesto In Memoriam, mojata i va{a zaboravena molitva, bo`em povod. Neispeana molitva, namesto se}avawe . . . Prokudata na na{iot zaborav e ponekoga{ da se prisetime, so povod ili bez nego, so pomisla ili molk, bez molitva ili jota-dve, za duhot, duhovnikot i na{ata sablaznost, deka ete, dodeka sme nie, postojat site; svetot, svetcite, svetoto, svetlosta, sī . . . Vo usvitenoto, 1914-to leto Gospodovo, vo utrilata koga Prilep go stegala zazabica, a no}ta fa}ala podnoktici, vo skutiloto na sve{teniot dom na Anastasija i Ilija Poposki se rodil sinot nivni, i povodot za na{ata nepeana molitva, namesto se}avawe. Slava im! Krotkiot ‡d na vele~esnata pastirska misija na g. Metodij, najprvo vostoli~en kako episkop Dremvi~ko-Veli~ki, zapo~nuva vo maliot Erusalim, kako {to qubat da go izglagolat Prilep, poto~no, sve{tenodejstvieto na otecot \or|i Poposki e vo Prilepskata eparhija, vo bratijata na Bogumiliot svet hram "Sv. Blagove{tenie", kade podocna }e bide proiznesen i hirotonisan vo ~etvrt po red episkop na Makedonskata Pravoslavna Crkva, pri {to zasekoga{ }e vleze vo nebesniot ikonostas na pettemina arhierei koi }e ja potpi{at i obnarodat avtokefalnosta na MPC, kako kanonska nasledni~ka na Ohridskata arhiepiskopija: Negovot Bla`enstvo g.g. Dositej, g. Kliment, g. Naum, g. Metodij i g. Kiril, {to vpro~em e i prviot Svet Arhierejski Sinod na MPC. Pastirskoto celivanie i vozqubenie kon narodot miropomazan, komu ponizno mu slu`e{e, go odvedoa nesudeniot profesor po istorija, krotkiot duh na g. Metodij na site ~etiri za{emeteni strani na svetot, sekade, kade ima{e i viree{e makedonska ~elad, skromno crkvi~e, kapela ili ni{an i beleg kade `ivee i raboti {alitrata na na{iot duh i nepokor. Od Debar, Velgo{ti, Ohrid, pa preku Toronto, sī do krajot na Sv. Klimentovata molitva, do Pert, Adelaida, Melburn, Xilong, Kvinbien, Wukastl, Volongong, Port Kembla, Sidnej, Ri~mond i na{iot vele~esen zaborav, {to denes potpolno nī obzema, so godi{ninata: trieset godini od vostoli~uvaweto za arhijerej na Debarsko-ki~evskata eparhija, dvaeset godini od negoviot pokoj i smirenie, i, edna slepa ve~nost na na{ata negri`nost i zaborav za priset i pietet kon ve~niot pastir i Bo`ji sluga, g. Metodij. Pro{tevajte, ama kakov ni e odnosot so Crkvata, sprema crkovnoto, crkvenicite i sevi{noto, velat, takva vi e du{ata, verbata i spokojot. Vo neopeanata molitva niz prostorot, vo bezvozdu{nite dveri {to go krasat na{eto duplo nebo, pod zemjata i pepelta na Klimenta i redot sīsvetci, sakale nie ili ne, qubel nekojsi i edikojsi, sosema seedno, zasekoga{ }e lebdi psalmot, likot i delotvorenieto na onie koi ja vtemelile i presvetile na{ata pravoslavna vera, Bo`ja molitva i ~ove~ka poniznost, da slu`at i ostanat slugi na svojot narod i Negovata sevi{nost. Velat, amin! AD MAJOREM, DEI GLORIAM: Za pogolema slava na Gospoda! Pak, amin, no treba za ne{to amin da e?! Vo mikserot od ideolo{ki protivre~nosti, potro{uva~ki-detergent mentalitet, mnoguumie, maloumie i pluralno bezumie, pa sī do kantar-demokratija, koga sekoj sekomu e ~ovek (kako parafraza na Hobs), sosema bespo~itanie si gi zaboravivme i onie koi se poklonuvaa i molea za na{iot opstoj, samobitnost i voznes, krotkite i vernite po duh, sli~ni i dru{ki na g. Metodij, koi vo istoriskata 1967 godina ja proglasija na{ata avtokefalnost vo hramot Sv. Kliment vo Ohrid i koga krunata na Ohridskata arhiepiskopija, posle 200 godini e ponesena od domoroden arhijerej - poglavar na samostojna crkva, denes, kako da nemaat ni senka ni mo{ti pred koi bi kleknale i bi se pomolile za spas i mir na na{ite du{i. Spolaj ni! No, bez komentar, koga ni edna jota, ni eden zbor ili edno sosema obi~no crkovno uli~e {to puli vo Gospoda ne go nosi svetoto ime na pastirot - g. Metodij, kako gest na na{ata samopo~it, dostojanie, i, najposno ~ove~ko vospitanie. Dek{avajte, Gospod prostuva, garant, no vremeto, sovesta i idnite generacii . . . kojznae. Tolku, bez amin. NOVINARSKA ALELUJA: Vo besprekornite tefteri na vremeto, vo okoto na XX vek i negovoto skoro skon~anie }e se zapi{e: slobodoumnoto detule od sojot zasoen so sve{tenoslu`iteli, od majka Anastasija i tatko Ilija, miropomazano sinkir svetul~e po ime \or|ija, }e se zave{ti i ven~a za duhot, stadoto Hristovo i site nas so usta polna zaboravena molitva, kako mitropolit g. Metodij, potpisnik na istoriskiot ~in za avtokefalnost na MPC i vele~esen duhovnik so krotok ‡d na presvetiot mu `ivot. Aleluja i za na{iot zaborav, pred mo{tite zasekoga{ mirosani vo temelite na crkvata "Sv. Bogorodica- Kamensko" vo Ohrid. Namesto spolaj; 1914, 1967, 1976 i 1997-mo leto Gospodovo neka bide samo povod za na{ata zaboravena molitva i prokudata, {to zaboravaj}i na velikite si se bri{eme nie, kutrite. Tolku, mesto amin!
NIZ SLEPOTO OKO NA ISTORIJATA
Po pa|aweto na anti~koto makedonsko carstvo i po vospostavuvaweto na rimskata vlast vo 167 g. pred Hrista, teritorijata na Makedonija bila razdelena na ~etiri oblasti. Vo prvata oblast vleguvale teritoriite me|u rekite Strimon (Struma) i rekata Nest (Mesta), kon koi bile pridodadeni i nekoi oblasti isto~no od rekata Nest i zapadno od rekata Strimon, Bisaltija i Herakleja Sintika. Glaven grad na prvata oblast bil Amfipol. Vtorata oblast gi opfa}ala teritoriite me|u Strimon i Aksij i del od Pejonija, isto~no od rekata Aksij (dene{en Vardar), so glaven grad Solun. Tretata oblast ja so~inuvale zemjite me|u Aksij i Penej, a kon niv bil priklu~en i del od Pejonija, zapadno od Aksij, so glaven grad Pela (dene{en Enixe Vardar). Vo ~etvrtata oblast vleguvale zapadnite delovi, odnosno Gorna Makedonija, vo koja `iveele Eordejci, Linkesti, Pelagonci, a kon nea bile priklu~eni ilirskite oblasti: Atintanija, Timfaja, Paraveja, del od Pejonija i Devriop. Glaven grad bila Pelagonija. Vakvata administrativna podelba vo sklopot na Rimskata imperija se zadr`ala do krajot na anti~kiot period, se razbira so izvesni pro{iruvawa. Taka, pri obrazuvaweto na provincijata Makedonija, kon nea bile prisoedineti delovi od Ilirija i Tesalija, a vo nejziniot sostav se na{ol i Epir. Sepak, najmnogu izmeni pretrpela nejzinata severna granica. Poradi ~estite navleguvawa na sosednite varvarski plemiwa (Dardancite, Skrodiscite, Medite i dr.) Kras prezemal pohodi protiv niv, a potoa severnata granica na Makedonija bila pomestena duri do rekata Dunav. Kon krajot na IV vek, Makedonija bila razdelena na dve provincii: Makedonija Prima i Makedonija Salutaris, a kon krajot na V vek na Makedonija Prima (so glaven grad Solun) i Makedonija Sekonda (so glaven grad Stobi). Paralelno so menuvaweto na granicite i teritoriite na Makedonija se menuval i etni~kiot sostav na naselenieto. Taka, u{te vo vremeto na pohodot na makedonskiot car Aleksandar Veliki, brojot na staroto makedonsko naselenie se namalil, a vo vremeto na Antagonidite do{lo do masovna migracija na Grcija kon Makedonija. Potoa, so pa|aweto pod rimska vlast, do{lo do naseluvawe na italski kolonisti. Za da se sogleda polo`bata na crkvata vo Makedonija vo prvite nekolku veka, sekako treba da se prosledi celata prefektura na Isto~en Ilirik, poto~no zapadniot del na Balkanskiot Poluostrov. Poznato e deka vo IV vek ovoj del politi~ki mu pripa|al na Rim. Potoa, vo 395 god. Ilirik trajno minal pod vlasta na Carigrad. Vsu{nost, toga{ car Teodosij go podelil carstvoto na Isto~no i Zapadno, postavuvaj}i gi svoite sinovi Arkadij na Istok i Honorij na Zapad. Sedi{te na prefekturata stanal Solun. Solunskata mitropolija u`ivala poseben ugled poradi svojot osnova~ apostol Pavle, solunskiot mitropolit stanal arhiepiskop, a naedno i apelaciona instanca za site mitropoliti i episkopi vo prefekturata Ilirik. Me|utoa, na po~etokot na V vek, koga carigradskite patrijarsi po~nale da se proglasuvaat za vselenski, rimskiot papa se sprotivstavil proglasuvaj}i go solunskiot arhiepiskop za svoj vikar na Ilirik. Na 7 juli 415 godina go opredelil za svoj zamenik na celata oblast {to se protega od Sava i Dunav do Akaj i Krit. Nastanal spor vo koj Teodosij II zastanal na stranata na carigradskiot patrijarh. So edikt od 421 god. im naredil na ilirskite episkopi za spornite pra{awa da mu se obra}aat na carigradskiot patrijarh. Me|utoa, pogolemiot del od episkopite mu ostanale verni na rimskiot papa. Vakvata nesredeni polo`ba ostanala i po prvoto podeluvawe na crkvata na Isto~na i Zapadna vo periodot od 484 do 519 godina. Toga{, solunskiot arhiepiskop, vo sudirot me|u Carigrad i Rim se opredelil za Carigradskata patrijar{ija i prestanal da bide vikar na Ilirik. Stapuvaweto na Justinijan I (527-565) na vizantiskiot prestol pretstavuvalo presvrtnica za ve}e razedinetoto Rimsko carstvo, bidej}i site vojni {to toj gi vodel uspe{no imale za cel da ja obedinat i da ja vratat starata slava na Imperijata. Vo odnos na Crkvata, bidej}i Isto~nata padnala vo monofizitstvo, Justinijan I ras~istil so taa eres. Od druga strana, nastojuval da gi smiri carigradskiot patrijarh i rimskiot papa okolu sporot za granicite na nivnite diecezi. Bidej}i bil rodum od s. Tavrision, kaj grat~eto Vederijana, vo blizinata na Skupi (dene{no Skopje), toj izgradil nov grad nare~en Justinijana Prima. Tuka, od Solun, vo noviot grad go premestil prefektot na Ilirik. So svojata Novela od 14 april 535 g., go razdelil Isto~en Ilirik na dve crkovni oblasti. Ju`niot del mu go ostavil na solunskiot arhiepiskop, a severniot go proglasil za samostojna arhiepiskopija. Skopskiot mitropolit go podignal na stepen na avtokefalen arhiepiskop. Oblasta na arhiepiskopijata Justinijana Prima gi opfa}ala slednive pet provincii od Isto~en Ilirik: Mezija Prva, dene{na severna Srbija, so glaven grad Valinacium (kaj Kostolac na Dunav); Dakija Pribre`na, so gradot Racijarija (kaj Vidin); Dakija Sredozemna, so gradot Serdika (dene{na Sofija); Dardanija, so gradot Justinijana Prima; i Prevalis so gradot Skadar. Pod jurisdikcija na Justinijana Prima vleguval i severniot del na Makedonija Vtora, so gradot Vilazor (dene{en Veles) i del od provincijata Panonija Prva, me|u Sirmium (Sremska Mitrovica) i Taurunum (dene{en Zemun). Organizacijata na arhiepiskopijata Justinijana Prima ja izvel nejziniot prv arhiepiskop Katelijan. Ve}e vo 545 g. Justinijan I izdal i vtora Novela, objavena, kako i prvata, vo tom II vo kodeksot na "Corpus jur's civilis Romanorum" pod br. 121, so koja od politi~ki pri~ini Justinijana Prima mu ja pot~inil na rimskiot papa. Od fragmentiranite podatoci za `ivotot na Justinijana Prima doznavame deka ottoga{ nejzinite arhiepiskopi bile glavno lu|e na Rim. Eden od niv, arhiepiskopot Benenat, vo 548 god. bil obvinet od ilirskite episkopi poradi toa {to ja sledel carskata i papskata politika i bil osuden na otstranuvawe od crkvata. Sporot bil re{en na 5-ot Vselenski sobor vo Carigrad vo 553 g. koga na negovoto mesto za arhiepiskop bil doveden Pavle, inaku negov sufragan od Ulipijana (Lipqan). Noviot arhiepiskop go prodol`il u~estvoto na soborot i e potpisnik na soborskata odluka. Malku podocna, vo vremeto na papata Grigorij I - Veliki (590-604), arhiepiskop na Justinijana Prima bil Jovan I, a po nego Leon. Posleden arhiepiskop bil Jovan IX, koj vo 680/1 god. u~estvuval na Trulskiot sobor vo Carigrad. Poznato e deka arhiepiskopot Jovan I, izbran vo 592 g., bil osporen od srede~kiot mitropolit Feliks, pa od papata bil povikan na odgovornost, kade {to se opravduval. Po nalog na papata, arhiepiskopot Jovan patuval i vo Solun vo vrska so nastanatiot spor za nere{enite granici me|u Istok i Zapad. Isto taka e poznato deka arhiepiskopot Jovan I ne bil sekoga{ poslu{no orudie na papata. Poradi pre~ekoruvawe na svoite prava pri vr{eweto na prateni{tvoto bil kaznet od papata so 30-dnevna ekskomunikacija. Istiot arhiepiskop se spomenuva i vo 602 godina vo edno pismo na negoviot pot~inet episkop na gradot Dukqa, prateno do papata, vo koe se `ali vo vrska so nekoj nastanat spor. Me|utoa, naskoro, vo 604 g., arhiepiskopot Jovan po~inal.
BEZ NASLOV . . . U U U Ne e poznato dali na Prviot vselenski sobor vo Nikeja imalo pretstavnici i na crkvata od Makedonija, me|utoa, na soborot vo Serlika, svikan esenta 343 g., koga povtorno se raspravalo za arijanskata eres od strana na Konstantinovite sinovi Konstancij i Konstans, u~estvuval i prviot skopski mitropolit Parigorij zaedno so svojot sufragan, episkop na Ulipijana (dene{en Lipqan) i ja zastapuval stranata na pravoslavieto. U~estvoto na crkovni velikodostojnici od Makedonija svedo~i i za toa deka u{te vo prvata polovina na IV vek vo nea imalo organizirani episkopi na ~elo so mitropoliti i episkopi. Verskiot problem dovel do nesloga me|u Konstantinovite sinovi i go prodlabo~il jazot me|u isto~nata i zapadnata strana na Carstvoto. Konstancij, koj upravuval so isto~niot del, bil arijanec, dodeka mladiot Konstans koj vladeel na Zapad, bil pobornik na nikejskoto u~ewe. Za odbele`uvawe e deka tokmu vo vremeto na arijanskata prevlast vo Vizantija zapo~nalo pokrstuvaweto na Gotite, koi ja primile novata vera vo arijanski vid. Preveduva~ot na Svetoto pismo na gotski jazik, Ulfila, bil rakopolo`en za episkop od arijanecot Evsevij Nikomidiski. Po smrtta na Konstancij (361) samo dve godini (361- 363) za vreme na Julijan Otpadnikot, do{lo do obnova na paganstvoto. No, po negovoto zaginuvawe, zaedno so nego bilo zakopano i negovoto delo. Ve}e vo V vek, crkvata vo Makedonija bila dobro organizirana. Imala pove}e mitropolii i episkopii. Sepak, me|u niv po ~est se odlikuvale dve - Solunskata i Skopskata mitropolija. Od toa vreme datiraat pove}eto hristijanski baziliki {irum Makedonija, a me|u niv i skopskata, otkopana vo na{evo vreme, na zapadnata periferija na Skupi, kaj seloto Bardovci. Paralelno so dobrata organizacija, crkvata vo Makedonija imala vidno mesto vo hristijanskata jerarhija, a makedonskite mitropoliti se odlikuvale so posebna ~est pred vizantiskiot prestol. Taka, Skopskiot mitropolit Ursilij vodel prepiska so car Lav po povod Halkidonskiot sobor, odr`an vo 451 g. Na ovoj 4-ti Vselenski sobor Hristijanskite crkvi ja prifatile dogmata za dve prirodi vo Hrista kako "nedelivi, no i nesoedineti" osuduvaj}i ja so toa nestorijanskata i monofizitskata eres. Donesen bil i poznatiot 28 kanon, so koj soborot mu dava na papata vo Rim prv po~esen rang, no gi izedna~uva episkopite na Star i Nov Rim (Carigrad). So toa se navestuvalo soperni{tvoto na dve crkovni sedi{ta, koe so vreme }e se pretvori vo ogor~ena borba vo koja sekoe od niv nastojuvalo da gi vrze crkovnite centri na Balkanskiot Poluostrov za svojata interesna sfera. Taka, Skopskata mitropolija vo vremeto na posledniot mitropolit Jovan bila priklu~ena kon Solunskata arhiepiskopija, odnosno kon Carigrad, namesto kako dotoga{ so Rimskiot papa. Ovaa promena, pak, predizvikala otpor kaj mitropolitot Jovan i kaj dardanskite episkopi, pa vo 494 g. tie mu se obratile na rimskiot papa Gelazij I i se vratile pod negovata neposredna uprava.
NEBESNI DVERI NA BESPAMTIETO
So samiot podem na Samoilovoto carstvo se zgolemuvala i jurisdikcijata na Ohridskata patrijar{ija - arhiepiskopija. Vo nizata na mnogute eparhii pod nejzina jurisdikcija, kako pi{ani spomenici se pametat: Bitolskata, Kosturskata, Srede~kata (Sofiska), Strumi~kata, Dramskata, Skopskata, Vodenskata, Prizrenskata, Meglenskata, Belgradskata, Lipqanskata, Morozdviskata . . . So osvojuvaweto na Larisa, kon svetata ohridska Crkva bila priklu~ena i ovaa eparhija. Vo 990 g. im bile pot~ineti i slednive eparhii: Orejska, ^erni{ka, Himorska, Drinopolska, Botropska, Janinska, Kozilska, Peterska, a vo 995 g. vo dijacezata na Ohridskata arhiepiskopija vleguvale 23 eparhii: Prespanska so ohridskata oblast, Devolskata, Glaveni{kata, Pelagoniskata, Ra{kata, Sremskata, Preslavskata . . . Site ovie eparhii so padot na Samoilovoto carstvo bile priklu~eni pod jurisdikcija na Carigradskata patrijar{ija. Iako ima premnogu oskudni podatoci, sepak se spomenuvaat i nekolku poglavari na Ohridskata arhiepiskopija vo erata na car Samoil, i toa: mitropolitot German, obnaroden kako Gavril, Prespanskiot mitropolit Nikolaj za kogo ima napi{ano `itie, koj stoi na 14-to mesto me|u u~enicite na Sv. Kiril i Metodij. Otkako prestolninata na car Samoil bila premestena od Prespa vo Ohrid, se spomenuva i mitropolitot Filip koj vo istorijata se spomenuva kako prv ohridski patrijarh koj bil vostoli~en vo 1000-ta godina i celi 15 godini vladeel so tronot na Patrijar{ijata. Poznatiot hroni~ar Kedrin spomenuva deka od 1016 g. patrijar{kiot prestol mu bil doveren na David. So ovoj podatok, spored Kedrin, David bil i posledniot poglavar na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija). Naskoro, srpskite vlastelini otvoreno zastanale protiv Samoil i Ohridskata patrijar{ija, stapuvaj}i vo sojuz so vizantiskiot car Vasilij II, pa vo 993 g. sli~en sojuz napravile i so hrvatskiot vladetel Stepan Dr`islav. Silata na Samoilovata dr`ava osetno oslabela, teritoriite se stesnuvale, a eparhiskite arhierei zapo~nale da se oddeluvaat i odla~uvaat od Ohridskata patrijar{ija. Do samoto skon~anie na Samoilovoto carstvo svoj kraj i pad do`ivuva i Crkvata, pa taka Ohridskiot patrijarh svoja kanonska vlast imal samo vo eparhiite {to pripa|ale vo prirodnite geografski granici na carstvoto vo Makedonija, za{to sve{tenstvoto i mirjanite etni~ki bile edinstveni i ~isti makedonski. Kone~no, so propasta na Samoilovoto carstvo (1018 g.) carskiot soj i aristokratijata bile daleku od Makedonija, pa taka, makedonskiot narod bil obezglaven. Sosema smisleno i presmetano, vo Makedonija bile nazna~uvani vizantiski aristokrati i duhovnici, a so samata podelba na Samoilovoto carstvo gordiot makedonski narod zasekoga{ gi izgubil tvoritelite i nosa~ite na toga{nata dr`avnost i posebnost, a so toa izgasnala i poslednata iskra na nade`, za silna makedonska dr`ava i Crkva. Sepak, so Samoilovoto vladenie makedonskata kultura do`iveala golem podem. Izgradeni se mnogu katedralni crkvi, rezidencii za patrijarhot i mitropolitite {to vpro~em i se neotkinliv del od edna carska prestolnina kakov {to bil Ohrid, kako {to e carskata kapela, carskiot dvorec i drugi sli~ni crkovni objekti, me|u koi se izdvojuvaat carskite rezidencii vo Prespa i Ohrid, crkvata "Sv. Arhangel" vo s. Varo{ - Prilep {to bila negova rezidencija, po~ivali{te i ve~no smirenie kade {to vo 996 g. bil pogreban i episkopot Andrej.
POVTORENA ARITMETIKA NA DUHOT (MAKEDONIJA, MAKEDONCITE, SVETCITE, SVETOTO, SŃ... PI[ANI I NI[TENI VO NI[TO . . . )
Bo`jite ugodnici Sv. Kiril i Metodij se spomenuvaat vo "Panonskite legendi", za ispolnuvawe na Bo`jite zapovedi, nivnata ~istota, sesrdnost i svetost. Vo iskonskiot literaturen spomenik "@itie i `izn prepodobnoga otca na{ega Kirila Filozofa", poznat i pod imeto "Kirilovo uspenie" ili "Kratko `itie Konstantinovo", vo glava V ni pi{uva za misionerskata dejnost na Kiril me|u Makedoncite po rekata Bregalnica, kade negoviot brat Metodij bil nazna~en za upravitel pred da se soglasi so pate{estvijata na misionerskite patuvawa so poznati dvorski i crkovni misii. Spored toa pisanie, Kiril propovedal vo zemjite {to bile po te~enieto na r. Bregalnica i uspeal da priklu~i kon hristijanskata vera, no i krstil 54.000 du{i pri {to im napi{al knigi so pismo na nivniot jazik. Za takva apostolska dejnost na Kiril me|u Makedoncite koi `iveele po r. Bregalnica svedo~i i crkovnata tvorba "Solunska legenda", za nas istoriski spomenik so ogromno zna~ewe. Za nivnata misionerska dejnost, koga ja sostavile i azbukata na Makedoncite, zboruva i "Prostranoto `itie na Sv. Metodij" (napi{ano i zapisano od Sv. Kliment Ohridski), pri {to podocna Sv. Metodij stanal i prv episkop na Makedoncite. Od misionerskite dejanija na svetite Bra}a me|u Makedoncite posebno e zna~ajno za sozdavawe na slovenskata azbuka od Sv. Kiril koja e prenesena vo `itieto na Sv.Naum, "Pamjat prepodobnoga otca na{ega Nauma Ohridskoga - ^udotvorca", kade {to se potvrduva za dejnosta na Sv. Kiril i Sv. Metodij i nivnata aktivnost niz Makedonija, i nivniot prevod na Stariot i Noviot Zavet. U U U Podocna svetite bra}a se povlekuvaat vo manastirot "Polihron" na Maloaziskata planina Olimp, i tamu ostanale cela decenija. Za nekolkute kam~iwa od ogromniot prosvetitelski mozaik na svetite bra}a svedo~at bezbroj starogr~ki, latinski, ruski i mnogu drugi podatoci. U U U So jaremot na Makedonija pod vizantiska vlast do{lo do povtorni politi~ki promeni vo vtorata polovina od IX vek. Vo srceto na Balkanskiot Poluostrov do{lo do jaknewe na bugarskata dr`ava, a se formirale i novi dr`avi - Srbija i Hrvatska. Makedonija povtorno e pod tu|inski okovi, ovoj pat bugarski. Antagonizmot me|u Bugarite i Makedoncite bil o~eviden i po razli~niot etni~ki sostav, religijata, jazikot i kulturata voop{to. U U U Posle dolgi, licemerni, diplomatski dogovori so Rim i Carigrad, vo 870-to leto Gospodovo, knez Boris sepak sozdal posebna Bugarska crkva na tronot so arhiepiskop, vo koja nasilno e priklu~en i delot od Makedonija {to bil pod bugarska vlast. Za nova prestolnina na Arhiepiskopijata bil odbran Preslav. Me|utoa, taa ne bila avtokefalna, odnosno samostalna, tuku eden vid ekspozitura ili parohija na carigradskiot patrijarh, a spored crkovnite kanoni na Isto~nata crkva, neavtokefalen arhiepiskop bil na ponizok rang i od vladika koj ima samo edna eparhija, iako pod svoja uprava imal cela edna dr`ava. Faktite i istorijata }e zabele`at i edna druga ironija: prviot (neavtokefalen) bugarski arhiepiskop Josif bil Grk, politi~ki rakopolo`en od carigradskiot patrijarh Ignatij. Sekoj komentar, sepak, e pove}e od izli{en. U U U Noviot bugarski vladetel Simeon slepo odej}i po svoite velikobugarski streme`i za sozdavawe nekakvo bugarsko carstvo vrz slovenska osnova, izri~ito go pobaral Sv. Kliment da dojde vo Preslav, nudej}i mu najvisoka crkovna pozicija. Sv. Kliment toa ednostavno ne go prifatil i se vratil vo Makedonija zaedno so Sv. Naum. Sv. Kliment bil nazna~en za episkop Dremvi~ko-Veli~ki vo 893 g. so sedi{te vo Ohrid, so {to, po Bo`ja promisla i istoriska koincidencija na toj prestol po 1074 godini za episkop Veli~ki e nazna~en g. Metodij, nekoga{en |akon i u~itel po veronauka od sve{teni~kiot soj Poposki od Prilep. So toa Sv. Kliment postanal prv makedonski episkop, so sedi{te vo Ohrid. Po 11 vekovi na negoviot tron, po ukinuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija vo vozobnovenata MPC i nejzinata avtokefalnost na 17-18 juli, }e se vostoli~i, po voljata Gospodova makedonskiot molitve-nik, od sojot i rodot na Ilija i Anastasija Poposki, krotkiot veledostojnik i predizvik za mojata malenkost, pokajanie i po~it, nemiot pi{uva~ na "Makedonska P.S. Molitva". Spolaj im! U U U So padot na vazalna Bugarija pod Vizantija, vizantiskiot car Cimisko vo Carigrad gi li{il od svoite kruni i bugarskiot car i bugarskiot arhiepiskop. Privid ili farsa so o~ekuvan epilog. Amin! U U U Vo 976 g., ~etvorica bra}a komitopuli dignale vostanie vo Makedonija i definitivno ja oslobodile od najnovoto vizantisko gospodarstvo. Dr`avata ja podelile na 4 regioni, a vladeele kako tetrahiska vlast. Nivnata vlast bila kratka i tragi~na. David go ubile Vlasite, Mojsej zaginal kaj Serez, a Aron i negovoto semejstvo bile ubieni od najmladiot brat Samoil. So toa za Makedonija zapo~nuva nova era, so nova monarhija na ~elo so Samoil, koj makedonskite granici gi {irel vo vojnite so Vizantija. Samoil se doka`al kako golem voin, pa taka do 985 g. gi osvoil: Trakija, Tesalija, Grcija i Peloponez, stignal do gradot Larisa, pri {to gi zel i svetite mo{ti na svetitelot Ahil i so golema ~est gi prenesol vo svojot prestol na ostrovot Ail na Prespanskoto Ezero. Do sozdavaweto na Ohridskata patrijar{ija (Arhiepiskopija) verata na Samoil i negovoto carstvo Crkvata vo Makedonija bila pod jurisdikcija, na nekanonska i {izmati~na crkva - bugarskata, otkupena i sozdadena od bugarskiot car Simeon, bidej}i nemala soglasnost od Carigradskata patrijar{ija. Po raspadot na Prvoto Bugarsko carstvo, diplomatskata bugarska patrijar{ija i nejzinite eparhii ednostavno bile priklu~eni kon Carigradskata patrijar{ija. Vo periodot od 963, pa do 985 g., Makedonija so Samoil poleka se osloboduvala, a so toa i makedonskite eparhii, a za centar na mitropolitot bila nazna~ena Prespa. Vo tie godini Crkvata vo Makedonija stanala mitropolitska. I denes, na ostrovot Ail na Prespanskoto Ezero, postoi crkva "Sv. Ahil", popoznata me|u narodot kako Mitropolija ili Velika Crkva. Vo apsidata na crkvata se za~uvani stolovite na episkopite koi ja vodele makedonskata crkva. Ne mnogu podocna ohridskiot arhiepiskop Teofilakt vo eden svoj zapis go ostava podatokot deka tuka bil odr`an i episkopski crkoven sobor. Otkako Samoil gi osvoil srpskite i bugarskite teritorii, odnosno gi pripoil kon Makedonija, vo 990 g. svojata prestolnina i tron od Prespa gi premestil vo Ohrid, a so toa i sedi{teto na makedonskiot mitropolit, g. Gavril. Otkako se proglasil za car, Samoil so carski dekret, makedonskata mitropolija ja vozdignal do stepen na Patrijar{ija. Spored [lunberger, toj ~in se slu~il vo 1000-ta godina. Spored edno pismo na papata Inokentij III od 1002 g., se veli deka Samoil bil inauguriran so carska kruna i patrijar{isko dostoinstvo od Rim. Kone~no, bez ogled na rangot, Makedonija ja ima svojata Ohridska patrijar{ija ili arhiepiskopija koja ne zavisela nitu od Rim, nitu od Carigrad.
STRA@ARNICA NA DUHOT . . .
Iako izgradbata na site crkvi i drugi crkveni objekti ne mo`e da se povrzuva isklu~ivo so Samoilovoto vreme, mo`e da se pretpostavi deka Samoil i negovata dinastija ja forsirale ne samo gra|anskata, tuku i crkovnata civilizacija vo Makedonija. Istoriskite izvori svedo~at deka Samoil imal carski rezidencii ne samo vo Prespa i Ohrid, ami i vo drugi makedonski gradovi. Toj istovremeno gradel crkvi i manastiri vo tie mesta, bidej}i tie na nekoj na~in pretstavuvale i ogledalo na silata i mo}ta na dr`avata. Na 9 januari 1018 g. pod yidinite na Dra~ zaginal i posledniot pretstavnik na Samoilovoto carstvo, car Ivan Vladislav. Potoa, makedonskite vojskovodci eden po eden mu se predavale na vizantiskiot imperator, Vasilij II, koj vedna{ pristapil kon reorganizacija na Samoilovata dr`ava. Od Makedonija sozdal obi~na vizantiska provincija so vizantisko voeno-administrativno ureduvawe. Sepak, toj ne posegnal kon ukinuvawe na Ohridskata patrijar{ija i se gri`el da ostavi sī kako {to zateknal, osven {to Patrijar{ijata ja simnal na rang na Arhiepiskopija, koja ja za~uvala svojata avtokefalnost, a nejze ķ bile pot~ineti site episkopi od teritorijata na biv{oto Samoilovo carstvo. So privilegiite {to ķ gi dal na Ohridskata arhiepiskopija, Vasilij II ja zaokru`uval svojata politika da go privrze makedonskiot narod kon Vizantija. Otkako go smenil patrijarhot David, toj go utvrdil izbraniot od Ohridskiot svet sinod, Makedonecot Jovan, rodum od debarsko, davaj}i mu titula na Arhiepiskop, so postojano sedi{te vo Ohrid. Po barawe na noviot Arhiepiskop, imperatorot Vasilij II izdal tri hrisovuli so koi ja garantiral nezavisnosta na Ohridskata arhiepiskopija. Vo prviot hrisovul na Arhiepiskopot Jovan mu bile dodeleni 17 eparhii, so vtoriot u{te 13, a so tretiot hrisovul 2 eparhii. Istovremeno, so hrisovulite, imperatorot Vasilij II se stremel avtokefalnosta na Ohridskata arhiepiskopija da ja za~uva od posegawata na Carigradskata patrijar{ija, od edna strana, i od me{aweto na civilnata administracija, od druga strana. So trite hrisovuli bila ozakoneta jurisdikcijata na ohridskiot arhiepiskop, so izvesni isklu~oci, re~isi na celata teritorija na Samoilovoto carstvo, a pokraj zemjovladetelskite prava, ohridskiot arhiepiskop vo materijalen pogled imal pravo na sobirawe kanonski danok od site pot~ineti eparhii. Po smrtta na arhiepiskopot Jovan vo 1037 g., so cel da se grcizira Ohridskata arhiepiskopija i nejzinata pastva, vizantiskata vlast za arhiepiskop go nazna~ila Grkot Leon (Lav), so {to zapo~nala erata na gr~kata visoka jerarhija vo Ohridskata arhiepiskopija. Bez ogled na toa {to Ohridskata arhiepiskopija i natamu ostanala avtokefalna, Carigradskata patrijar{ija nezakonito po~nala da se me{a i da natura svoi kandidati ne samo za arhiepiskop, tuku i za site eparhiski arhierei, a vo prv red na pozna~ajnite i pobogatite makedonski eparhii. Taka, Ohridskata arhiepiskopija i site nejzini eparhii stanuvale plen na ambicioznite duhovnici na glavniot grad (Carigrad), a osobeno na klerot na Carigradskata katedralna crkva "Sv. Sofija". Me|utoa, iako takvite gr~ki arhierei bile bogato nagraduvani, tie bile nezadovolni od prestojot me|u "varvarite" kako {to ja narekuvale makedonskata pastva. Vo vremeto na imperatorot Manuil Komnen I (1143- 1180) pravnata polo`ba na Ohridskata arhiepiskopija se podobrila. Nejziniot avtoritet bil podignat, pa ohridskite arhiepiskopi bile povikuvani i na raznite Carigradski sobori. Taka, na Carigradskiot sobor vo 1170 g., odr`an i svikan protiv eretikot Konstantin, Kerkirski mitropolit, ohridskiot arhiepiskop Konstantin me|u soborskite ~lenovi bil na isto ramni{te so isto~nite patrijarsi i so Kiparskiot arhiepiskop, so {to se potvrduvala avtokefalnosta na Ohridskata arhiepiskopija.
IMPERIJA NA SVETITE BUKVI Po smrtta na Sv. Kliment i Sv. Naum, Ohridskata kni`evna {kola ja prodol`ile nivnite u~enici, koi spored Prostranoto `itie na Sv. Kliment, gi imalo okolu 3500. Tie se rasturile niz toga{ prostranata hibrid- bugarska dr`ava kako sve{tenici, |akoni i propovednici. Me|utoa, tie glavno se zanimavale so prepi{uvawe na tvorbite na svoite u~iteli. Me|u neposrednite u~enici na Sv. Kliment i Sv. Naum spa|a i Konstantin Prezviter, podocne`en episkop Preslavski. Dejnosta na Konstantin Preslavski me|u Bugarite, koi bile zafateni od feudalnata kriza, bila mo{ne plodna. Toj u{te vo svojot roden kraj bil dobar poznava~ na hristijanskoto u~ewe i na patrologijata. Na prvo mesto ja poznaval literaturata na Sv. Jovan Zlatoust, duri go poznaval i platonskiot stil, bidej}i vo svojata 39-ta beseda, kako i vo 47-ta, izjavuva deka so tvorbite na Sv. Jovan Zlatoust ne bile zbogateni samo Grcite, tuku i ostanatite narodi. Ovde isto taka treba da se spomene i dejnosta na u{te eden u~enik, odnosno na ^ernorizec Hrabar. Tokmu toj, vo svojata apologija go iznesuva najsilniot argument, povrzan so li~nosta i deloto na Kiril - Konstantin Filozof. Argumentot e izgraden vrz toa {to dodeka gr~kata azbuka i gr~kiot prevod na Svetoto pismo se sozdavani so godini od mnogumina, staromakedonskata azbuka i knigi gi sozdal eden ~ovek - Konstantin Filozof - i toa za malku godini. Ottuka, ^ernorizec Hrabar izveduva zaklu~ok: "Staromakedonskite bukvi se posveti i pove}e za po~it, bidej}i gi sozdal svet ~ovek, a gr~kite - Elini jazi~ari", a ne sveti i duhovni li~nosti.
ZAKLANA SVETLINA NA DUHOT (1767-1967-1997 g.) (NAMESTO ZAUPOKOENA LITURGIJA OD ARSENIJ DO MOJOT DU[OPOMAZNIK, METODIJ)
Carigradskata patrijar{ija, u{te kon krajot na XVII vek nastojuvala da go uni{ti avtoritetot ne samo na Ohridskata arhiepiskopija, ami i na drugite arhiepiskopii, Pe}skata i Kiparskata. Taka, vo 1767 g. na red do{la Ohridskata arhiepiskopija. Ohridskiot arhiepiskop Arsenija navodno dal dobrovolen pismen otkaz na arhiepiskopstvoto. Se vratil vo svetata pelagoniska eparhija. Deka vrz Ohridskiot arhiepiskop bil izvr{en pritisok za negovata ostavka na ohridskiot prestol svedo~i i faktot {to samo pet meseci podocna patrijarhot mu ja odzel i pelagoniskata eparhija, i za eparhiski arhijerej go nazna~il meglenskiot episkop Natanail. Fakt e deka arhiepiskopot Arsenija bil prinudno otstranet. Ohri|ani za~uvale spomeni za nastanite okolu ukinuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija preku iznudenata ostavka, samo {to vinata za pritisokot ja prefrlale isklu~ivo na turskata vlast i na nekolkumina ohridski prvenci, neprijateli na Arsenija. Vedna{ po iznudenata ostavka na arhiepiskopot Arsenija, na 16 januari 1767 g. vo Carigrad, patrijarhot Samoil Hanxeri izdejstvuval sultansko irede so koe se uni{tuvala Ohridskata arhiepiskopija, a nejzinite eparhii bile prisoedineti kon Carigradskata patrijar{ija. Pri uni{tuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija, vo Ohridskata eparhija vleguvale: Ohrid, Demir Hisar, Elbasan i Dra~, a nejzinoto sedi{te bilo premesteno od Ohrid vo Dra~, pa eparhijata bila imenuvana kako Dra~ka. Za nejzin mitropolit bil nazna~en jeromonahot Grigorij. Na toj na~in, Ohrid, po osum veka, bil ukinat od "vselenskata" patrijar{ija, ne samo kako centar na avtokefalna crkva, tuku i kako episkopsko sedi{te, {to bil u{te vo prvite vekovi na hristijanstvoto. Za da bide poni`uvaweto pogolemo, Patrijar{ijata gi podignala na povisok rang: Kostur, Sisanija, Strumica i Bitola, davaj}i im na nivnite mitropoliti titula egzarh. Na 29 oktomvri 1776 g., Ohrid bil prisoedinet kon Prespanskata eparhija, ~ij vladika ponekoga{ se tituliral kako prespanski i ohridski, no na Ohrid ve}e mu bilo smeneto imeto so staroto "Lihnidos". Seto toa imalo za cel da se izbri{e zasekoga{ spomenot za avtokefalnosta na Ohridskata arhiepiskopija. Po ukinuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija, Carigradskata patrijar{ija zapo~nala so sproveduvawe na sistemski reformi vo makedonskite eparhii koi imale za cel da go ottrgnat celokupniot crkoven i duhoven `ivot vo Makedonija od dotoga{nite uredbi i obi~ai na Arhiepiskopijata i celosno da go soobrazat so svoeto ureduvawe, kako i so obi~aite na gr~kata Carigradska patrijar{ija. Za da go postigne toa, najnapred pristapila kon smenuvaweto na eparhiskite arhijerei od avtohtonata partija i kon nivno zamenuvawe so fanarioti koi ne go znaele jazikot na svojata pastva. So sebe tie vodele po nekoj pomo{nik od redovite na jerarhijata koj go znae po malku makedonskiot jazik, za da bide vrska me|u vladikata i narodot. U{te so pristignuvaweto vo eparhiite, gr~kite mitropoliti vo gradovite ja zabranile slovenskata bogoslu`ba, i eparhiskite arhijerei i nivnite pomo{nici- ikonomite, vo Makedonija doa|ale so jasna cel {to pobrzo da se zbogatat pred da se vratat vo nekoja gr~ka eparhija. Domorodniot nizok kler vo Makedonija, po tradicija se regrutiral od redovite na sve{teni~kite familii. Naj~esto sinot go nasleduval tatkoto. Izgleda deka samo na toj na~in mo`elo da se odr`i domorodnoto sve{tenstvo, koe bez bilo kakvo obrazovanie mo`elo da prinau~i od tatkoto kolku da mo`e da slu`i. No, bez ogled na nivnoto poznavawe na sve{teni~kata slu`ba, tie vo vremeto na najtemnoto fanariotsko duhovno ropstvo uspeale da gi za~uvaat tradiciite na Sv. Klimentovata crkva i na Ohridskata arhiepiskopija. Po ukinuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija, upornosta so koja makedonskiot narod go prodol`uval razvojot na svojata kulturna misla nai{la na otpor kaj gr~ko -fanariotskata Carigradskata patrijar{ija. Visokiot kler vo makedonskite eparhii zapo~nal sistematski da ja ni{ti svetata vera i makedonskata duhovna pismenost.
NAMESTO SKON^ANIE - DVEVEKOVNO RASPETIE NA DUHOT
Arhiepiskop Ohridski Arsenija 16 januari 1767 g. zapamteno leto Gospodovo
". . . So ovaa moja "dobrovolna" i "neiznudena" ostavka, Jas, dolupotpi{aniot, izjavuvam deka poradi nevozmo`nosta da gi sredam i popravam nu`dite na Ohridskata arhiepiskopija {to se javija edna po druga, pred nas, i, vo na{evo vreme, im dadoa ne mal povod na zlodejcite da go napadnat imeto na Arhiepiskopijata, da ķ na{tetuvaat i da gi navreduvaat mitropolitite pot~ineti na Ohridskata arhiepiskopija i nejzinata siroma{na raja, i taka, bidej}i ne mo`e ponatamu da se izbavi od nivnite race, tamo{nata strana, i celiot hristijanski rod, osven preku uni{tuvaweto na Arhiepiskopijata, osven od mojata porane{na Pelagoniska eparhija koja sī u{te ja imam, dodeka sum `iv za svojata prehrana i za zadovoluvawe na moite sveti potreb{tini. Pri takva soglasnost so moite sobra}a, svetite arhijerei, se napravi i ovaa moja "dobrovolna" i "neiznudena" ostavka, koja treba da se pomesti vo svetiot kodeks na Velikata Hristova crkva i vo onoj na bla`ewej{iot erusalimski patrijarh g. Partenij."
U U U "Moeto smirenie so ovaa "dobrovolna" ostavka, izjavuvam deka ne mo`am da se spravam so dolgovite {to le`at na mojata eparhija, nitu mo`am da zaminam tamu, vo Pelagoniskata eparhija, poradi licemernite bespokojuvawa na golemcite i poradi toa "dobrovolno" i "neprinudeno" se otka`uvam od mojata Pelagoniska eparhija, za visokopreosveteniot Meglenski mitropolit, vozqubeniot mi brat g. Natanail, kako dostoen i sposoben da upravuva so taa eparhija. Zatoa, sesrdno gi molam sīsvetiot i po~ituvan moj gospodar i sesve{tenite arhijerei na Svetiot sinod da se soglasat so toa moe li~no re{enie . . . Ovaa moja "dobrovolna" ostavka e potkrepena so mojot svoera~en potpis i pe~at. 24 juni 1767 leto Gospodovo g. Arsenija - biv{ mitropolit Pelagoniski
U U U Protiv postoeweto na takva molba za povlekuvawe od tronot na Ohridskata arhiepiskopija i Pelagoniskata eparhija, zboruva i predanieto vo Ohrid spored koe Arsenija bil prisilno otstranet. Molba do Visokata porta bila podnesena samo od arhijereite {to sakale da se otcepat od Ohridskata arhiepiskopija, kako {to i samite priznavaat vo edno pismo upateno do toga{niot, beratski mitropolit Joasaf. Namesto dotoga{nite protopopovi bile nazna~uvani ikonomi, glavno Grci ili grkomani koi ja koristele svetata vlast za li~no i zbogatuvawe na tu|iot nenaroden vladika. . . . Vedna{ po ukinuvaweto na Presvetata Ohridska arhiepiskopija vo 1767 g., Makedonija se na{la vo `i`ata na valkanite voeni, politi~ki i ekonomski ogni{ta. Makedonskiot narod bil vo centarot na pusto{eweto, kole`ot i pqa~kosuvaweto od site strani. Nezadovolstvoto ne doa|alo samo od ugnetenite Makedonci, tuku i od samite Grci. Tamu se pojavil "eretikot" Teofil Kairi, koj gi razobli~uval slabostite na fanariotskoto duhovni{tvo i mu se sprotivstavuval na takviot red i poredok na Patrijar{ijata. Me|u u~enicite na Teofil bile i Makedoncite: Ivan Dobrovski, Zaharija Strumski, \or|i Pop-\or|iev, Stojan ^omakov, Petar Mi{ajkov, Nikola Mihajlovski . . . Grcite barale posebna Eladska crkva, dodeka Makedoncite nacionalnata sloboda i obnova na nezakonski ukinatata, kanonska Ohridska arhiepiskopija . . . 200 godini podocna, makedonskoto raspetie na duhot e simnato od krstot, na 17 juli 1967 g. vo drevniot i ve~en Ohrid od velikodostojnite, me|u koi i mojata Bo`ja promisla za "Makedonska P.S. Molitva", ro`bata na Anastasija i Ilija Poposki, sinkir moj ispoved za g. Metodij.
JOTA-DVE, NAMESTO ISTORIJA NA KORENOT
Avtokefalnosta na MPC se temeli vrz crkovnite kanoni i taa e samostojna i nezavisna. Zborot "avtokefalija" e gr~ki i se sostoi od "avtos" (sam) i "kefali" (glava). Iako, spored kanonite, Hristovata crkva e edna, soborna i nedeliva, u{te na samiot po~etok taa po~nala da se deli na pomesni (regionalni) avtokefalni, samostojni crkvi. Podelbata na edinstvenata, vselenska crkva se zasnova vrz Svetoto pismo i vrz prvite zakonodavni propisi. Samiot osnova~ na crkvata gospod Isus Hristos im zapovedal na svoite apostoli da im go propovedaat Svetoto evangelie na site narodi, ne zasegnuvaj}i go nivnoto op{testveno ureduvawe. Svetite apostoli, rakovodej}i se od Hristovata zapoved, vo razni podra~ja na svetot osnovale posebni teritorijalni crkvi na ~elo so pastiri. Poslednive, sami gi ureduvale crkovnite upravi spored op{testvenite uslovi vo odnosnite regioni. Pritoa, vo tie avtokefalni crkvi vodele smetka da se za~uva edinstvoto na duhot. Svetite apostoli, so svoite misii, sozdavale i avtokefalni crkvi. Spored Biblijata, apostol Petar upravuval so crkvite vo Judeja, dodeka pak apostol Pavle negovata misija glavno ja sproveduval vo Makedonija. Podocna, regionalnite avtokefalni crkvi bile potvrdeni od prvite vselenski sobori i im bile priznaeni posebni prava, obi~ai i samostojnost. Samostojnosta se sostoela vo nezavisnosta na jerarhijata na edna od druga crkva; vo jerarhiskite prava i povlastici na edna crkva od druga; vo pravata na sopstveno zakonodavstvo i nezavisnosta na sudot i vo osobenostite na lokalnite obi~ai i crkovnite obredi. Proglasuvaj}i ja svojata avtokefalnost, MPC vodela smetka za po~ituvawe na duhovnoto edinstvo na crkvite, gi po~ituvala kanonite vo koi se predviduvaat i osnovnite obvrski: ne dopu{ta novi u~ewa za verata, ne otstapuva od op{toto u~ewe na Hristovata crkva; ne otstapuva vo upravuvaweto od osnovnite zakoni na Vselenskata crkva; ne voveduva novini vo ona {to e ostaveno od svetite apostolski predanija i vo ona {to so vekovi se ~uvalo od crkvata; ne dopu{ta naru{uvawe na duhovnoto edinstvo so drugi crkvi; ne dopu{ta povredi na pravata i obi~aite na drugite avtokefalni crkvi. Svojata avtokefalnost MPC ja temeli vrz 34-to apostolsko pravilo, kade {to e re~eno deka "episkopite na sekoj narod treba da go poznavaat prviot me|u niv," kako i praviloto 17 od 4-ot Vselenski Halkidonski sobor, koe veli: "ako so carska vlast e osnovan nov grad (se misli na politi~ko-teritorijalna posebnost) ili vo idnina bide osnovan takov, vo toj slu~aj razdeluvaweto na crkovnite oblasti, }e go sledi dr`avnoto i gra|anskoto razdeluvawe."
Trgnuvaj}i od kanonite, MPC vodela strogo smetka za svojata jurisdikcija, odnosno za pravata i nadle`nostite na Svetiot arhijerejski sobor, Svetiot arhijerejski sinod, za soodvetnite crkovni sudovi i sl. U{te so Ustavot na Makedonskata Pravoslavna Crkva, donesen vo dekemvri 1960 g. bile regulirani osnovnite konstitutivni elementi koi svedo~at za nejzinata samostojnost, bez ogled na nejzinoto kanonsko edinstvo so SPC preku zaedni~kiot patrijarh. Spored ~l. 1 od toj Ustav, MPC svoeto versko u~ewe go ispoveda javno, svoeto Bogoslu`enie go vr{i javno i samostojno upravuva i gi ureduva crkovno-verskite raboti. Vo ~l. 2 stoelo deka MPC ima sopstven grb, a vo ~l. 3 deka slu`ben jazik na MPC e makedonskiot. Natamo{nite odredbi na toj Ustav se odnesuvale na organite i telata na MPC: Crkovno-narodniot sobor, Svetiot arhijerejski sinod, na poglavarot na MPC - mitropolitot makedonski, na eparhiskite arhierei i organi, arherejski namesni{tva, parohii, manastiri i dr. Regulirano bilo i samostojno sudstvo (eparhiski i mitropoliski sud), a za prestapite na arhiereite i poglavarot bil nadle`en Svetiot arhijerejski sinod na MPC. Spored toa, organizacionata postavenost na MPC u{te so toj Ustav (priznat od SPC) bil vo soglasnost so organizacijata na drugite avtokefalni crkvi. Tradicionalno, pravoslavnite Makedonci, kako narod, se odlikuvaat so dlaboka nabo`nost i istovremeno so crkovnost. Tie vo svojata istorija i osumvekovnata duhovna nezavisnost na Ohridskata arhiepiskopija, ja za~uvale svojata pravoslavna vera i vo najte{kite vremiwa na osmanliskoto ropstvo. Vo odbranata na svojata pravoslavna vera makedonskiot narod dal bezbroj ma~enici (ma`i i `eni), od koi nekoi se proglaseni i za kanonski svetiteli. Tokmu tie `rtvi pridonesle za tesnoto povrzuvawe na vernicite so nivnata crkva - nivnata duhovna majka. MPC vo svojot crkoven kalendar bele`i i proslavuva brojni svetiteli i ma~enici za verata, me|u koi: svetite bra}a Kiril i Metodij, tvorci na prvata slovenska azbuka; Sv. Kliment Ohridski, organizator na crkvata vo Makedonija; Sv. Naum Ohridski; Sv. Tiveriopolski ma~enici; pustinicite Sv. Prohor P~inski, Sv. Joakim Osogovski, Sv. Gavril Lesnovski; ma~enicite Sv. \or|i Kratovski, Sv. Zlata Meglenska i mnogu drugi. Po~itta kon niv, kako i kon drugi hristijanski svetiteli, makedonskiot narod ja izka`al vo izgradbata na brojni crkvi i manastiri, posveteni na niv. Denes, koga Makedonija e raspar~ena na tri delovi, sepak e bogata so crkvi i manastiri izgradeni od anti~kiot period, srednovekovieto i vo XIX vek, a osobeno vo na{evo vreme, koga MPC, pomognata i materijalno od op{testveni zaednici i poedinci, gradi novi crkvi i vr{i restavracija na starite crkvi i manastiri. Me|u brojnite manastiri vo Makedonija izgradeni vo srednovekovieto, koi imaat ogromna istoriska vrednost i vo odnos na arhitekturata i freskoslikarstvoto, bi se odvoile: "Sv. Arhangel Mihail" vo s. Varo{, Prilepsko; "Sv. Pantelejmon" vo Ohrid, izgraden od Sv. Kliment ("Imaret"- denes sī u{te vo urnatini); "Sv. Naum" na bregot na Ohridskoto Ezero - izgraden od Sv. Naum Ohridski; "Sv. Bogorodica" vo s. Kali{ta (pokraj Struga), denes stavropigijalen manastir; manastirot "Treskavec" kaj Prilep; "Sv. Spas" kaj s. Zrze - Prilepsko; "Sv. Pre~ista" - Ki~evsko; "Sv. Jovan Bigorski" - Debarsko; "Sv. Anastasie" vo s. Le{ok - Tetovsko; "Sv. Prohor P~iwski" - Kumanovsko; "Sv. Joakim Osogovski" - Krivopalane~ko; "Sv. Gavril Lesnovski" - Zletovo; "Slep~anskiot manastir" - Prilepsko; "Sv. Nikola" - s. Prilepec, Prilepsko; "Sv. Andrej", Matka - Skopsko; "Crkva na Svetite Apostoli Petar i Pavle", s. Varo{ - Prilepsko; "Sv. \or|i", s. Staro Nagori~ane - Kumanovsko; "Kurbinovo", Resensko; "Sv. Arhangel Mihail" - [tip; "Sv. Bogorodica Milostiva", s. Veljusa - Strumi~ko; "Sv. Leonitij" vo s. Vodo~a - Strumi~ko, manastirot "Sv. Jovan Prete~a", s. Slep~e - Demirhisarsko, i redica drugi Gospodovi hramovi izgradeni vo dijasporata; Amerika, Avstralija, Kanada, [vedska... Site spomenati i nespomenati manastiri i denes pretstavuvaat svetili{ta za vernicite na MPC, osobeno vo vremeto na hramovski praznici. U U U Crkovniot `ivot na MPC, kako vo minatoto, taka i denes, e na visina, bidej}i po sozdavaweto na MPC taa raspolaga so dovolen broj mirski sve{tenici. Sekoja parohija ima svoj paroh, koj gi zadovoluva duhovnite i verskite potrebi na svoite parohijani. So ogled na toa deka MPC pod svoja jurisdikcija ima i dve eparhii me|u makedonskite iselenici vo prekuokeanskite zemji, SAD, Kanada i Avstralija so Nov Zeland, duhovniot `ivot na makedonskoto iseleni{tvo e usoglasen so zakonite i pravata na tamo{nite zemji. Ropstvoto - nacionalnoto i duhovnoto - bilo pri~ina za toa {to golem broj Makedonci gi ostavile rodnite ogni{ta i barale uslovi za sloboden `ivot vo dale~niot svet. Pred niv se otvorale perspektivi za sīstrana afirmacija, no sepak ogromni bile nastojuvawata da go za~uvaat svojot makedonski bit, svojot jazik, svoite obi~ai i, pred sī, svojata pradedovska pravoslavna vera. Poznato e deka site narodnosti, doseleni vo tie zemji, vedna{ po svoeto doa|awe formirale svoi verski zaednici i organiziran crkoven `ivot. Gradele svoi nacionalni crkvi vo koi slu`ele sve{tenici dojdeni od tatkovinata i gi zadovoluvale nivnite verski potrebi na nivniot maj~in jazik. Samo Makedoncite bile li{eni od taa privilegija, bidej}i vo tatkovinata, poradi verskoto i nacionalnoto ropstvo, nemale svoja samostojna pravoslavna crkva, bez koja i vo novata tatkovina ne mo`ele da sozdavaat crkovni op{tini, svoi sve{tenici i svoj organizam na crkovniot `ivot. Zatoa bile prinudeni da se crkvuvaat vo drugite nacionalni crkvi i tamu da gi zadovoluvaat svoite crkovno-verski potreb{tini. Me|utoa, tamu bile pre~ekuvani so bezqubie i nebratski, nehristijanski i bile podlo`eni na bezobyirna denacionalizatorska i asimilatorska propaganda od strana na onie od koi i begale od svojata tatkovina, baraj}i slobodno izrazuvawe na svojata drevnost i sveta crkovna pripadnost. Tolku, kolku jota-dve, namesto istorija na korenot, podzemno za`ilen, od ^umovo do Kanbera, od Le{ok do Misisaga i povaka vo korenot {to cuti dlaboko vo vremeto od dvaeset i prvata era. Tolku, mesto amin, no so pamjat!
SVETLINA VO SVETLINA MPC - NERASKINLIVA NI[KA NA SV. KLIMENTOVIOT DUH I MISIJA
Vo maj 1958-to leto Gospodovo, Svetiot arhijerejski sobor na SPC licemerno ja pogazuva sopstvenata odluka i izjava na sopstveniot patrijarh Vikentij i bez bilo kakvo pokajanie si go anatemisuvaat pred sī sopstveniot dogovor od 1957 g. so Inicijativniot odbor za vozobnovuvawe i organizirawe na MPC. Bez bilo kakvo dostojanie i pokajanie, SPC samo go okura`i i pottikna Inicijativniot odbor da bara druga solucija i kone~no posmelo re{enie za idninata na na{ata Crkva. Po eden takov bezobyiren akt od strana na Arhijerejskiot sobor na SPC i pokraj seta dobronamernost i ekumenska qubov, samo od edna strana, Inicijativniot odbor se odlu~uva na ona {to treba{e da go stori mo`ebi vo 1945 g., za{to op{to e poznato deka Ohridskata arhiepiskopija e nekanonski ukinata vo 1767 g., pa bidej}i nemalo nikakvi kanonski pre~ki, taa dvevekovna nepravda kone~no }e bide popravena. U U U Vo juli 1958 g. bil svikan Vtoriot makedonski crkovno-naroden sobor, od strana na celokupnoto sve{tenstvo i pre~esnite mirjani vo napatena Makedonija, so {to bila izgradena platforma vrz koja odborot bi go re{il makedonskoto crkovno pra{awe. Napravena e kandidatska lista za izbor na idniot poglavar i eparhiskite arhijerei na MPC. Vo edna takva {ok-sostojba, najbogoqubiva li~nost bil kanonski hirotonisaniot episkop Topli~ki - Dositej, Makedonec po rod, soj i rodbina. U U U Vo takvi migovi, koga sekundite na odluka traat cela ve~nost, episkopot Dositej go hrane{e i ~eli~e{e pomislata za slavata na Gospoda, nitkata na duhot i misijata na Sv. Kliment i Naum stara 200 godini. To~no na 4.X.1958 g. vo Ohrid po~na delotvorenieto na Vtoriot makedonski crkovno-naroden sobor, pretstaven od 291 soborjanin (sve{tenici i mirjani) so pozdravna re~ i blagovolie od pretsedatelot na Inicijativniot odbor, protojerej stavrofor Nestor Poposki. U U U Niz prostorot i mislite se para{e i odyvonuvawe samo edna obi~na re~enica: "Sv. Sofija da odime vo Sveta". . . U U U Ekot na kambanite dlaboko odeknuva{e vo bezprostorot so podzemen ekot i "nemo" navestuvawe deka se slu~uva ne{to sveto i presveto. Katedralnata crkva na Ohridskata arhiepiskopija "Sv. Sofija" vo svetite pazuvi, posle dva veka gi pre~eka i primi svoite makedonski ~eda i Crkvata, koja nasilno im be{e ukinata vo 1767-mo leto Gospodovo. Devetvekovniot Bo`ji hram "Sv. Sofija" bil, slu`el kako katedralna crkva na ohridskite arhiepiskopi. U U U Po vekovi i vekovi na Svetiot tron, so Bo`ja promisla za prv pat bilo staveno svetoto Evangelie na makedonski maj~in jazik i molitva. Kone~no, kako da se otvori neboto - pa prota Nestor Poposki ja ~ita Odlukata za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija, vo imeto na svojata nasledni~ka - MPC, posle pravoslavna misija i opstoj od celi 800 godini, od Sv. Kliment Ohridski, do posledniot ohridski arhiepiskop Arsenij. Vo ~asovi na vosklik, op{toqubie i radost, MPC }e go vostoli~i za svoj Poglavar, svojot domoroden arhijerej, a makedonskite eparhii so svoi vladici. Den, 4 oktomvri e vklesan vo kamenot na minatoto, dene{ninava i bidninata vo docnite, no}ni ~asovi koga i vozduhot bil molitva, vo crkvata "Sv. Sofija" be{e izglagoleno: "Za Arhiepiskop Ohridski i Skopski i prv Mitropolit Makedonski so ednoglasie e izbran episkopot Dositej. Taa Bo`ja no}, koga se celivaa 4 i 5 oktomvri 1958-ta, stana voznes za Crkvata i Ohrid kako tron na pravoslavieto, i prekinata dvovekovna taga za posledniot ohridski patrijarh Arsenij. Arhiepiskopskiot `ezol i mitrata i po dvesta godini zabrani, ni{tewa i negacii, sepak bea na domoroden arhiepiskop. So donesenata Odluka za vozobnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija i vostoli~uvaweto na prviot domoroden poglavar na 6 oktomvri e donesen i prviot Ustav na MPC so potpis na Negovoto Bla`enstvo g.g. Dositej. U U U Politikantskite i anti-pravoslavni ~inodejstvija na SPC od maj 1966 i 1967 godina, pridonesoa za definitivno proglasuvawe na avtokefalnosta na MPC. Svetiot sinod i Negovoto Bla`enstvo g.g. Dositej odea pastirski po voljata na svojot pravoslaven narod i domorodno sve{tenstvo. Vo tefterot na istorijata zasekoga{ yvezdeno }e zra~i 17 juli 1967 g. koga bil svikan Tretiot makedonski crkovno-naroden sobor vo Ohrid, kako prodol`enie na soborskite dejanija od 1958-ta. Narodot i sve{tenstvoto toa go o~ekuvaa; od Prviot sobor vo 1945 g., Vtoriot od 1958 g., taka i na Tretiot koga bea zapaleni ve~nite streme`i tleeni i iskreni u{te od 1767 g. Vo katedralnata crkva "Sv. Sofija" vo Ohrid, Svetiot sinod na MPC ja ima{e i vosprimi ogromnata poddr{ka i potreba, MPC da ja proglasi za avtokefalna. Po obnovata na Ohridskata arhiepiskopija vo 1958-ta, vo 67-to leto Gospodovo i na{e obi~no mirjansko ispravena e istoriskata nepravda za {to najognore~ito zboruva Rezolucijata na crkovno-narodniot sobor od 17 juli 1967 godina vo crkvata "Sv. Sofija" vo Ohrid . . . U U U So posebna voodu{evenost, Soborot ja pozdravuva poslednata to~ka (6) stavot na Svetiot arhijerejski sinod na MPC, na{ata avtokefalna MPC da bide avtenti~en naslednik na avtokefalnata Ohridska arhiepiskopija, {to be{e nekanonski ukinata so Irede, od turskiot sultan Mustafa vo 1767 g. Vo odblesocite od kupolite na crkvata "Sv. Kliment Ohridski" na 18 juli 1967 g. na soborjanite i celiot makedonski narod im be{e "is~itano" deka vo toa Sv. Klimentovo svetili{te se slu~i ~inot dlaboko vpi{an vo istorijata na na{ata crkva. U U U Otvorena duhovna rana i glavna gri`a na Poglavarot bea domorodnite episkopi, bidej}i SPC i pokraj celiot fariseizam nastojuva{e vo MPC da bidat nazna~uvani srpski arhijerei. So izborot i hirotonijata na dvajcata arhijerei i sozdavaweto na Svetiot sinod na MPC vo 1958/59 godina so episkopite: g. Kliment - Prespansko-bitolski i g. Naum - Zletovsko-strumi~ki, bolkata be{e samo zale~ena, a "ranata" nedole~ena. Klu~niot moment i li~nost, kako {to }e istakne i g. Kiril - mitropolit Polo{ko-kumanovski, e nazna~uvaweto, po zamona{uvaweto na porane{niot protojerej-stavrofor \or|i Poposki, za iden episkop Veli~ki, podocna mitropolit Debarsko-ki~evski, g. Metodij. Pletej}i ja mojata nitka na negoviot svetoven i zemen `ivot, vo edna topla, romanizirana, dokumentarno- istoriska storija, za~nata nekade vo 1913-ta godina, koga vo Prilep caruvalo bezlebie, preku negovata hirotonija na 13 mart 1966 g. na Svetata arhijerejska Liturgija vo crkvata "Sv. Blagove{tenie" vo Prilep, pa sī do denes vo ~asot i migot, koga se obiduvam so seta svoja malenkost, da si splotam edna prosta i posna "makedonska" molitva. U U U So Bo`ja promisla, no i istoriska potreba, Svetiot sinod na MPC vo 1966-67 godina se nao|a pred svetiot ~in na neodminliva potreb{tina da se izvr{i izbor na petti arhijerej na Svetiot sinod vo imeto na duhovnikot Nikola Popovski - student vo Duhovnata akademija na Ruskata patrijar{ija vo Moskva, dene{nata na{a istorija vo dvi`ewe i edinstven `iv potpisnik na presvetiot ~in od pettemina visokopreosve{teni - g. Kiril, sega{en mitropolit Polo{ko-kumanovski, toga{ nazna~en za episkop Amerikansko-kanadsko-avstraliski, koj poln so elan, ambicii, teolo{ki naboj i brilijanten uspeh, bil pri kraj na zavr{uvaweto na Duhovnata akademija, staven vo isku{enie vo svoite cvetni godini od mladosta od pre~esna sve{teni~ka loza, sepak, po nare~enieto se odlu~uva da mu slu`i na Isusa Hrista, Sv. Klimentovata crkva i svojot narod. Na 12 juli 1967 g., na Svetata arhijerejska Liturgija vo toga{nata Soborna crkva "Sv. Velikoma~enik Dimitrija" bil izvr{en ~inot na hirotonija, na vozqubeniot od Boga, Nikola Popovski, sega vladika nare~en Tiveropolski-Kiril. Seto ova be{e samo ~in za ve~niot mig koga se proglasi avtokefalnata MPC, na 17 juli 1967-ta vo crkvata "Sv. Bogorodica Perivleptis", denes "Sv. Kliment" vo drevniot Ohrid, a niz spomenot i povikot na Svetiot duh se ~ini deka i denes se slu{a molitvata na Sv. Kliment i pettemina velikodostojnici na vremeto {to bilo, e, ide, }e dojde i }e pomine. Mesto slavopo~it i pamjat - ve~na makedonska molitva. Tolku, namesto amin! . . . . . . "Oti kopne`ot mi 'rti vo dnoto na du{uleto i tolku, gotovo. Pa, ta, samo sakam da si ja spasam kutrata postoja~ka, a odva`nite dlaboko da gi nagnetam na korenot i vo mevot na vremeto, pa minatoto da si ima futur, a sega{nava alipnost - idnina, drevnost i semakedon{tina, barem vo duhot . . ."
@IL^E OD PIREJOT NA DUHOT
Inicijativniot odbor za vozobnovuvawe na MPC, posle prviot i vtoriot, go svikuva tretiot Crkovno-naroden sobor na 17 juli 1967 g. vo Ohrid. Vo {umata od mirjani i gosti, idniot Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, g.g. Dositej, zave{ten i sploten so crkovnata tradicija u{te od najranoto detstvo, vo namovnatite utrinski ~asovi, koga utrata se bacuvaat so ohridskite sinila, rasplakani i ta`ni od Samoilovata bolka i tragedija, na svetiot 17 juli, den Gospodov, vo katedralnata crkva na Ohridskata arhiepiskopija "Sv. Sofija", stapisano i molkum se povikal na Svetiot Duh so {to zapo~nal veli~enstveniot Sobor, vklesan vo kamenot na istorijata. Pred sī, Svetiot Sinod na MPC go dopolnil dotvorenieto na Ustavot na MPC so nazna~uvawe na dve novi crkovni eparhii na MPC: Debarsko-ki~evskata so sedi{te vo Ohrid, ~ij duhoven pastir bil g. Metodij, i Amerikansko-kanadsko-avstraliskata so najmladiot arhijerej g. Kiril. Podocna, Sinodot iscrpno go izvestil Soborot, so {to bilo izneseno sī vo odnos na istorijatot i scenarijata na odnosite so SPC i za licemerijata na fariseizmot od strana na Arhierejskiot sobor na SPC. Makedonskiot sobor na pre~esnite mirjani so ednoglasie ja odobril postapkata na Sinodot i so zasebna Rezolucija, od imeto na sī sveto, mirjansko i sve{tensko, {to }e re~e, na celiot pravoslaven makedonski narod, iziskal od Sinodot, toa {to so vekovi tleelo i ~ekalo na svoe zaiskruvawe: MPC da ja proglasi za avtokefalna. Bez zlatoustie, Svetiot arhierejski sinod na MPC, so~inet od vele~esnite: mitropolit makedonski Dositej (pretsedatel na Soborot), episkopot Prespansko-bitolski Kliment, episkopot Zletovsko-strumi~ki Naum, episkopot Debarsko-ki~evski Metodij, i episkopot Amerikansko-kanadsko-avstraliski Kiril, na 18 juli 1967-mo leto Gospodovo, na sve~enata sednica, vo zakrilata na bogumilata ohridska crkva "Sv. Kliment" ja proglasil MPC za avtokefalna:
Obrazlo`enie: Donesuvaj}i ja odlukata za proglasuvawe na MPC za avtokefalna, kako naslednica na obnovenata Ohridska arhiepiskopija, Svetiot arhierejski sinod na MPC se rakovode{e od slednovo:
Ohridskata arhiepiskopija, kako avtokefalna crkva na podra~jeto na dene{nata dr`ava na makedonskiot narod postoela i go {irela spasitelnoto Hristovo u~ewe, pove}e od 800 godini. Vo mnoguvekovnata plodna dejnost, vo lozjeto Gospodovo, Ohridskata arhiepiskopija im bila potpora vo te{kite vremiwa i na sosednite pravoslavni narodi. Plodnata i na Boga ugodna dejnost na Ohridskata arhiepiskopija bila zaprena na 18 maj 1767 godina, koga so irede na turskiot sultan Mustafa III bila ukinata; pa po ova, nejzinite eparhii se prisoedineti kon Carigradskata patrijar{ija. Nezadovolen poradi ukinuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija, makedonskiot narod ne prestanal so baraweto i borbite za obnovuvawe na svojata Ohridska avtokefalna arhiepiskopija, sī do samostalna MPC.U U U Namesto digresija, vo istoriskata {a{ma od nastani }e se vpi{e i slednoto . . . Proletta, 1966-to leto Gospodovo, koga vo Prilep i po{iroko od molitva i veronauka se fa}a{e ideolo{ka zazabica, Svetiot Sinod go izbira za vikaren episkop so titula Veli~ki, od trivekovniot soj sve{teni~ki, g. Metodij (\or|i Poposki), a go hirotonisuva vo crkvata, ili hramot pre~esen "Sv. Blagove{tenie" vo Prilep. Bez amin!U U U
RODOSLOVIJA
Rodoslovnata loza, na g. Metodij, svojot koren go zare`ala i napikala dlaboko vo kamenot na Varo{-grad, pod kreposta na tvrdinite od Kulite Markovi, vo sedalniot kamen-prestol na car Samoil koj raskornat od bolka i o~ajanie za svoe skon~anie i carski odar go izbral tokmu Varo{-grad, na~i~kan od crkvi i manastiri, kreposti i tvrdini, istorii, triumfi i tragedii. U U U Lastunkata na sve{tenodejcite - Poposki zavrzuva plod od jerej Ilija, nekade pri krajot na XVI vek, preku jerej Aleksa kade stebloto na lozata se razgranuva i za`iluva vo 12 sve{tenodejni semejstva. Tragaj}i po `ilata na rodoslovniot koren na dostojnikot g. Metodij, genot i krvotokot bibliski se redat vaka: jerej Kostadin, prezvitera Kata Axi-Ko~oska, jerej Grigorije, Savka Pala{oska (prva u~itelka vo Devi~anskoto u~ili{te vo Prilep, koja podocna predavala i vo Kuku{), bogumilite Ilija Poposki i Anastasija No{paloska, Rada i Nikola, Stevan, \oko, Ramona, Bogiwa, Kate i Andro Kuzmanoski, Marika i An|elko Kova~evi, Kostadin i Magda . . . pa sī do srcevinata na mojot povod i va{ boguslu`itel i verou~itel, mitropolit Metodij i prota \or|i Poposki (1914-1976) i prezviterata mu, Bog da ja prosti, ako ima prostuvalo oti si ja prostil na bezvreme, Vasilka Spaseska (1918-1963) . . .Ta se iznarodija i se namno`ija vo "lozjeto Gospodovo", ~eladta i pokolenijata na makedonskiot molitvenik vaka pravoslavno i molitveno po red: Gligor i Stevka Poposki (Koleska); Evgenija Poposka - po Risto, Nikoloska; Vasilka Poposka - po Martin, Treneska; pa sledat ro`bite i svetulkite nebesni: Galena, Marija . . .Od dvete lastunki na prota \or|i i Vasilka Poposki }e se izrodat u{te dve bo`ji ~eda: Krume i Margarita, toj oven~an i ven~an za Borjanka Apostoloska i plodot - sinot Goga . . . Margarita Poposka, vo drevniot Ohrid }e se ven~a za Stevan Jovev i }e go ra{iri rascvetaniot cut vo kamenot od lozata pradedovska so }erkite Avgustina i Klimentina . . . Rodoslovot i utre sledi . . . U U U Cedej}i go sokot od iscedeno zborore~ie, na edna od najstarite lastunki od sojot i rodot na jerej Ilija, dedo Mile Bra{nar ova '97-mo leto Gospodovo }e re~e: "Za pradedovcite i dedovcite sum slu{al, no i ~ital od pi{ani tapii, tefteri i dokumenti. Sojot ni e sve{ten od pamtiveka, a }e si ostane zapi{an doveka.So \or|i moj, popot sakan i cenet prilepski, posle vladika makedonski, si rastev i igrav od dete, oti mi be{e vrsnik, vozrasnik, istoletnik. Rodeni sme dvajcata vo isto leto ili zimo Gospodovo 1914-to. I bezlebieto i poskurite si gi delevme bratski i napolu. Da ti ska`uvam mnogu - ne pamtam, ama znam oti be{e kako grst `iva voda na dlanka, so o~uliwa sini sinkir dve par~iwa otkinati od neboto plavetno. So opul da te sekne, so pogled da te smrzne, a topol, milozliv, milosrden . . . Zime kalapevme tutun, esewe u~evme bukvi i pisanija, a lete pomagavme vo du}anite na na{ite vo Starata ~ar{ija, ama \or|i, Goga moj, be{e ba{ka dete, gord po tabiet, silen po stava i karakter, bistar za uka i nauka. Pati{tata ni se razdelija nadve, sinkir lubenica prese~ena napolu. Jas, so baba ti Mare, si fativ dom i sedalo, stvoriv doma}inlak i semejstvo, udriv na rabota i zanaet. Otec \or|i, gospodin Metodij kako {to si go vika{ vnu~ko ti, ja o`eni Vasilka . . . Buba~ka nebesna {to nema{e ni vek, ni lek, pa si pojde mlada, tivko, krotko i pravo vo rajot. Pop \or|i, kako {to si go vikaat site, sam i pre~esno si gi ni`e{e vekot i dnite. Pomaga{e i dava{e, a nikoga{ ne bara{e. Ni za spev, ni za kr{tevka, ni za ven~avka . . . Takov si be{e od |akon, takov si ostana i vladika. I po smrtta telesna, ne spe~ali i ne zede ni{to; osven pre~esta, kadelnicata i molitvata {to ja pamtat site. Ako mi prosti{ i ako mi dojde{ pak, }e ti ska`uvam sī do utre, oti zasega tolku, ustata mi fa}a pavlaka, a mislata mi bega fitfidelija, oti sinko, pamtam mnogu, ama zaboravam pustono odma, a mislam deka be{e v~era, prej|eska, sega . . . "
ZAVE[TEN BOGOSLOV
Vo samata srcevina na vidniot prilepski esnaf, Ilija Poposki zazemal vidno mesto, ta taka toj bil viden gra|anin i vo o~ite na samata toga{na vlast, prvin turska, a so novoto ropstvo srpska okupatorska ~izma. Negovata trgovija, a voedno i aktivna politi~ka dejnost bile ceneti i vo Solun i vo Viena, kade {to prestojuval, a vo Prilep bil poznat kako Ilija Ma{inisterot, nazna~en, od Avstrija za pretstavnik na firmata "Singer" za Cela Makedonija. Ilija imal svoja klientela, du}ani, pa zatoa vo periodot od 1890 do 1920 g., ~estopati prestojuval i `iveel i vo Solun i vo Viena. Patrijarhalnoto vospitanie na svoite roditeli, jerej Gligorija (koj bil izdava~ i urednik na prviot crkoven vesnik vo Prilep zaedno so Nikola Boceski-Tene}exijata) i majka mu Savka Pala{oska, mu nalagale, pod stroga raka da gi "dr`i" i vospituva i svoite deca, ra|ani po red i leta, vaka: Kostadin 1910 g., Marika - 1911 g., Kate - 1912 g., \or|i - 1914 g., Bogiwa - 1922 g. i najmalata Rada - 1924 g. U U U Stravopo~itta ili samopo~itta kon roditelite, nivniot zbor ili odlukata i stavot na najstarite bile i zna~ele zakon, bez pogovor i zbor. Odnapred se kroele idnite zanimawa i profesii na site deca, pa taka so zavr{uvaweto na osnovnoto obrazovanie, dogovorot bil otvoren, a zborot zakon re~en: "Ti, \or|ija, }e u~i{ bogoslovija, za pop . . . ti za toa, ti za ova, ti za ona . . ."
Vesta za zave{teniot iden bogoslov mu ja donel i ka`al vujko mu Tode No{pal, toga{en minister vo Vladata na Narodna Republika Makedonija. Ne`niot i krotok duh na maliot \or|ija se kr{el vo sebe, sakaj}i da prere~e, da ka`e, deka saka, misli i treba da u~i druga uka i nauka, no zborot bil zakon, zave{tenieto zave{teno i tolku, s'ka, gotovo, kraj . . . Mislata, merakot i maj~inskata qubov na premilata mu majka Anastasija, sakale i o~ekuvale nejziniot \or|ija, Goga, bistar za uka i nauka, da izu~i za lekar, za doktor . . . ama, ama, glasot `enski ne se va`el, stavot nejzin ne vrvel, pa na krajot od '40-tite i po~etokot na '50-tite godini na XX vek, sin~eto i junakot na Anastasija i Ilija se zapi{uva vo Bogoslovskoto u~ili{te vo Bitola (dene{na mitropolija Prespansko-pelagoniska) zaedno so edno celo soyvezdie na idni bogoslovi, isposnici, sve{tenici, velikodostojnici, me|u koi i dene{niot Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, g.g. Mihail, toga{, vo klupite - Metodija Gogov, pa Ilija Kaninski, Atanas Popov, Klime Maleski, Milan Proevski, Pane Matrak i redica drugi, spomenati ili ne, koi go u~ele i {irele slovoto i qubovta Gospodovi, toga{, sega, zasekoga{ . . . U U U Po uspe{no zavr{enoto Bogoslovsko u~ili{te vo Bitola, |akonot \or|i Poposki se vra}a vo rodniot Prilep, kade u~itelstvuva veronauka, no i so namera da go prodol`i svoeto obrazovanie, ili sve{tenodejanie. Prva negova bogoslu`ba bila kako paroh vo s. Lagovo. Me|utoa, vo tie kralsko-gladni vremiwa, koga i lebot p~enkaren bil luksuz, a trgovijata i zanaetite - sī, do{ol vujko mu Tode No{pal i mu rekol: "Vnu~e \or|i, jas znam deka ova te{ko }e go primi{, no `ivotot e takov; nam ni treba pismen ~ovek, zatoa te barame za sekretar vo Okolijata . . . Taka re{ivme da ja ostavi{ mantijata i da dojde{ za sekretar i slu`benik . . ." Krotkosta za mig stanala vulkan. Od sinite, mirni, zaspani kladen~iwa zaiskril ogan, pa rastrepenoto, kako peperuga, mom~e vo crna dolga mantija, zastanalo prostum i stameno pred vujka si, pred zborot {to bil zakon, odlukata, {to bila sī i svetost, ta bogumilno mu rekol: "Toa, ne! Ovaa sveta mantija nema da ja zamenam za ni{to! Se vetiv na Gospoda, vi se vetiv i vam, si se vetiv i sebe si. Tolku! Mo`ete da pravite {to sakate, no sve{teni~kata mantija e posilna i posveta od sī! Jas odlu~iv, vie presudete!?"
Site ostanale stapisani. Yunel samo molkot koj go paral prostorot i krotkiot ‡d, na |akonot koj trael sī do negoviot fizi~ki kraj i denes so duhovniot postoj. Mantijata, kadelnicata, krstot, panagijata i `ezolot go obele`ija negoviot `ivot i ja preto~ija mojata "Makedonska P.S. Molitva".
NESREBROQUBNIOT
Do vojnata, vo nea, i po nea, otec \or|i Poposki i Vasilka vrzuvale nekako klu~ka so `ivotot, pletele pesjazol i ekonomija da se pre`ivee, `ivurka, dade, podade i pomogne. Imotot i sermijata se pustea i sami, i od vlasta i od vremi{teto posno, sī u{te zakrvaveno i nesigurno. Du}anite od pradedo, dedo i tatko bea davani pod kirija, pod naem, so izim od Komitetot i OZNA, na siroma{ni, pobedni, gladni od nedonajadenite, iako i samoto semejstvo nema{e kojznae kolku, no pop \or|ija si ja tera{e popskata, boguslu`a~kata, pa pozlatni mu bea molitvata, kr{tevkata i horot crkoven od trgovijata, du}anite, aznoto i kirijata. U U U Popadijata kataden }e mu potura{e vo avanot, }e se prekrste{e pred sinija, pa }e go opita{e meko: "Si velam, da ti re~am ili ne, da te pra{am ili da utosam, da molknam, ama Goga mora - te{ka e `ivea~kava, siroma{tija ī znam - palenoto, ama deca ima{, ~eladija, ne e {aka-rabota . . . pa, da pra{am: za kirijata, za du}anite, da mu re~e{ da ti platat, da dadat, malku e - kolku e - dosta e . . . pa . . . Otecot mramorno }e ja opulel, ne`no }e ja seknel so opulot, }e si sednel na sinija so molitva bez zborovi, pa pred zajdisonce koga }e odel na "Ve~erna", niz zabi, sinkir si speva ne{to v' um, }e ķ ka`el: "Mi pla}aat Vasilke, mi pla}aat . . . Davaat lu|eto, si go pla}aat borxot; nemaat, ne vadat, ama davaat. Si delat od zalakot, im kinat na decata . . . ~esni se, lu|e se, ama . . . "
Prilep vo vremeto ti bil kolku edno kraj~e od poga~a, edno kup~e pra{ina, eden zagrab mesto, eden grst narod, ta na kataden ili sveden }e se vidi{, }e se najde{, }e skr{i{ zbor-dva, nekoj muabet; pred crkva, v' granap, pred porti, na ~e{ma, Staro korzo . . . Vasilka Spaseska-Poposka ti bila ti{ina vo dvi`ewe, buba~ka {to na buba~ka ne gazi, bleda, voso~na, sinkir Bogorodica skriena zad ogledalce; ama edna{, ete taka sakal Gospod, od crkva idewe, tuka, pred ku}ine Minoski, otkar{i Stara ~ar{ija, se op~ekala so `enite na kiraxiite nivni. Mi ti rekov, mi ti ka`av, koj umrel, koj se rodi i tolku . . . gotovo, pa edna od `enite ķ blagodarila vaka: "Da vi daj Gospod zdravje, Vasilke, i tebe, i na ma`ot ti i na decata! Du}anot ne odi, zanaetot slabo, para i~; ama beri~atvorsi {to pop \or|i e ~ovek na vekot, nosi du{a, ima srce, znae {to e nema{tija, beda, siroma{tija..."
Vasilka oladila, ostinala v' mesto, ja preseklo ne{to sinkir na dve, ta s'kaldisana, oblazneta i namovnata od muabetot, si po{la pravo doma i ni{to ne mu rekla na stopanot nejzin, nesrebroqubnikot i ~orbaxija na svojata i site tu|i du{i. Pop \or|ija Poposki, taka si teral do kraj, a sekoj mesec na krajot od svoite pari, vadel tolku, onolku, kolku {to bila kirijata, pa gi nosel doma, ķ gi daval na Vasilka, demek ete sī si e plateno, stokmeno, naplateno i ~isto, iako del od parite otecot gi koristel za potreb{tinite na crkvata "Sv. Blagove{tenie". A od sī, naj~isti mu ostanale du{ata, sovesta i nesrebroqubnosta. Ostanatoto e samo molitva!
MRTVIOT ODYVON NA CRKOVNIOT HOR
Mojot li~en In Memoriam bo`em ta`en pomen na na{iot zaborav za ATANAS BADEV
Ekot, na topovskata gluvotija, po vek i ~erek, sī u{te gi para nemite prilepski prostori, svetovnata okolina okolu crkvata "Sv. Blagove{tenie" odyvonuvaj}i go psalmot i spevot niz zalidanata ti{ina, od yvonlivite glasovi na prviot Crkoven hor, osnovan vo 1870 g., od crkvenikot, dirigentot i "episkop" na crkovnoto peewe, gordosta i zaboravot na Prilep, Makedonija i po{iroko vo odyvonot {to i denes si go naslu{uvam nemo i prigluvo, vo srednoto uvo na moeto pamtewe, bezpamtie i po~it kon Atanas Badev, student na Vienskata muzi~ka akademija, i tatko na horskoto peewe {to denes e samo zaklan molk i odyiv {to yuni, trae i opomenuva za na{ata "nagluvost", kon odva`nite, velikite i skromnite vestiteli, na ona {to bilo, trae i ve~no }e ostane kako pamjat i zaborav. U U U Kopaj}i po yunicite na minatoto, i denes se razlevaat bo`jite psalmi, zasekoga{ zapameteni i zavrzani niz polileite, oltarot, ikonostasot i svetite dveri na Stara crkva ili "Sv. Blagove{tenie", opeani i vekovno razleani na gorniot ~ardak i od crkvata i od ~ardakot na `ivotot na Badev. ^eli~nite senki na na{iot zaborav se poostri i pote{ki od osmanliskata kama, ropstvo i prangii, za{to bezbeli, duhovnikot, muzi~arot i kompozitorot Atanas Badev i toga{ koga `ar se staval na jazikot i duhot hristijanski, speval, tvorel, dirigiral po na{ki, hristijanski, pravoslavno, makedonski, so alt, bariton, bas ili sopran, protiv anxarot, zabranot i sultanot. U U U Vo molkot zamramoren od vekovi, pokraj prestolot na Axi-Hristo Logotet, opulen vo balkonot na horskite crkvenici kako vo storenie ili ne, gi bri{am vetri{tata na godinite i eve, mi se razleva horot na nezapamtenite horisti, pevci i {tecovi, zastanati i stokmeni ko' monista, pred Badeva, pred svetcite, nad dverite, niz vremi{teto {to grdo me vra}a vo sega{ninava, sega koga vekot mi e sekunda, a migot ve~nost, pa bezdarski samo si se pra{uvam: "Odyvonuva li sī u{te `ivata pesna na mrtviot Crkoven hor, ili bezbeli, nie, so na{eto ~ove~ko gumi{te go izbri{avme duri i vo se}avawata, i psalmot, i horot, i Badeva, i Logotetot, i sebe si, pa ni ostanuva samo topovskata nemotija da go namovnuva i polazuva na{iot zaborav i priset za site i ovie spomenati. U U U Vo pale`ot na prepalena Makedonija, }e peplosa so rabota i prviot Crkoven hor i dejanieto na potpolno zaboraveniot vienski profesor po muzika, na{ duhoven psalmopevec, i odyivot na na{ite duhovni kambani, izme{ani so na{ata nepo~it, pakost i bezqubie. Nedovetno, da ne re~am natemame-natema, si prevrtuvam niz vekovite, buri~kam niz pepli{tata na vremeto, pa si spomenuvam za fermanot od sultanot za gradewe na Stara crkva, mudrosta i dostojanieto na Axi-Hristo Logotet, koj so Kirila Pej~inovi~, kataden, koga bil vo Prilep, stoel, capal ili pulel vo istoto nebo, obla~e i hram {to go gledam i jas, pa so odyvonot na horistite i likot na Badeva, se zaboravam i sebe si i premislata mi da si soyidam eden priset za Badeva, Logotetot, Xinot, i najposle za promislata na prota \or|i Poposki da go vrati se}avaweto na Atanas Badev i da go formira Crkovniot hor vedna{ posle Vtorata svetska vojna. U U U Vo du{evnata biblioteka na umot, skazanijata i se}avawata, me raskinuvaat samo podatocite fateni vo klopka, za soznanieto, deka tokmu episkop Metodij, go obnovil Crkovniot hor na Badeva, i nas nepovratno ni go vrati mrtviot odyvon na Crkovniot hor, a i mojot li~en In Memoriam, namesto ta`en pomen na na{iot zaborav za Atanas Badev. ]e zavr{am, no ne stavam nitu kraj, nitu to~ka, za{to odyvonot zavitkan vo vekoven molk, para, puka, e~i i bu~i pove}e i od top . . .
SVETI MAKEDONSKI MISII . . .
Rakopolo`eniot |akon vo sve{tenik, od narodot velen i znaen kako pop \or|ija, svojata sve{teni~ka Gospodova misija ja zapo~nuva vo centarot na cela Makedonija, apsolutno to~no vo nervot na Pelagonija, vo s. Lagovo, vo po~etokot na '40-tite godini od vekov {to odminuva. Selo Lagovo za nego bila toga{na duhovna prozivka, denes, krstopat {to ja deli Makedonija, jazol i koja ja povrzuva i splotuva vo edno. Na jug kon Egejska Makedonija, nazad kon Skopje, na zapad kon prestolninata na Sv. Kliment i Arsenija, a na severoistok so svetcite ikonopisani vo manastirot "Sv. Nikola" - s. Prilepec i prastarata, srednovekovna, razru{ena crkva "Sv. Spas" pod seloto Volkovo. Prvoto svetili{te na pop \or|ija, s. Lagovo, denes e samo otkornato strup~e {to krvari vo samotija, podeleno na dve, rastrgnato i ras~ere~eno na Staro i Novo selo - Lagovo, koi kako zaboraveni nevesti dremat niz bezvidikot na pozlatenata i ugarisana Pelagonija, tleej}i vo iskrata deka, sepak, seloto `ivurka so spomenite, minatoto i prvata kr{tevka na molitvenikot g. Metodij, toga{, ednostavno velen; na{iot pop \or|ija. U U U Vo istoriskiot vrtlog od viulici, vrte`i, nastani, pale`i i streme`i, pop \or|ija i denes e vgnezden vo se}avawata na site; i na lu|eto i na prostorot. Dolgogodi{noto sve{tenodejanie niz gradot na nepokorot i sekoga{ stameniot i pre~ist pravoslaven duh, }e go zapametat vo pamjatot i vo odyvonot na molitvite i so ehoto na kambanite; na "Sv. Blagove{tenie", "Sv. Kiril i Metodij - Paraklis", "Sv. Arhangel Mihail" - Varo{, "Sv. Bogorodica" - manastir "Treskavec" . . . U U U Letoto Gospodovo, 1963-to, Gospod }e si ja zeme pri Sebe i kaj Sebe na bezvek i za navek proto-prezvitera - popadija Vasilka Spaseska-Poposka. So bolka dlaboko nasadena vo gazerot na du{ata i vo centarot na srceto, otec \or|ija }e si ja prodol`i svojata sve{teni~ka misija od Lagovo, preku Prilep, Varo{, sī do ve~nite nebesi. Diplomiraniot profesor po istorija, sve{tenikot \or|i Poposki, naskoro, po ~inot na protojerej-stavrofor i gradniot krst, posebno }e go zapamti denot 13.02.1966 g. Od protosin|el, na ovoj den na Svetata arhierejska liturgija, otslu`ena vo crkvata "Sv. Dimitrija" vo Bitola, po blagodatta i darot na Svetiot i @ivotvorniot Duh, daden od svetite Apostoli i u~enici, }e bide proizveden vo ~in arhimandrit, so gramata zasekoga{ i od site da bide priznaen, a toj, arhimandritot Metodij da se dr`i za u~eweto i predavawata na na{ata Sveta pravoslavna crkva, da po niv u~i i raboti, kako i vo sī da bide obraz na klirot i pastvata . . . U U U Najvozvi{eniot ~in na |akonot od Bitolskata bogoslovija }e bide izvr{en preku negovata hirotonija na 13. mart 1966 god. na Svetata arhierejska Liturgija vo crkvata "Sv. Blagove{tenie" vo Prilep vo ~inona~alstvo na g.g. Dositej, g. Kliment, g. Naum i prepodobnoto sve{tenstvo, i celiot opean ili neopean prostor, {to pameti, znae, naslu{uva na yidi{tata od vremeto i pameti vo opstojot potpren vrz molitva i propoved . . .
SO DUHOT PREKU DVE PEDI OKEANI
Sve{tenikot od Lagovo, vozqubeniot maalski pop od Prilep, pravoslavniot duh na makedonskiot narod, }e go voznese i ponese, preku tro{nite ku}i na "Vrbesko maalo", sī do preku okeanot, sinkir dve pedi mesto vo prostranite, dotoga{ nevospeani prostori na Avstralija, Kanada . . . Zaedno so mitropolitot, toga{en Amerikansko-kanadsko-avstraliski g. Kiril i "lete~kiot" sve{tenik i duhovnik, "korenosada~ot" na na{eto pravoslavie vo Amerika, Avstralija i Kanada, prota Metodij Gogov, denes Negovoto Bla`enstvo, Arhiepiskop Ohridski i Makedonski g.g. Mihail. U U U Nivnata svetovna misija, }e go sploti makedonskiot samobit, podelenost, zaboravenost i nostalgija. Toga{, nekoga{ vo '60-te i '70-te godini, koga Makedon~eto bilo ostaveno samo, pusto i za nigde-nikade, bez molitva, pro{ka, krst, spev i kr{tevalo, }e se stopi i soedini vo edna pastva niz molitvata na molitvenicite koi }e gi osvetat prvite Bo`ji hramovi na MPC vo celata dijaspora. Na{in~eto, Makedon~eto, ili odbranoto Hristovo stado makedonsko, nema pove}e da nosi grutka zemja preku okeano za da si ja celiva svetata tatkovina, tuku sega, zad oltarot, pred dverite i niz molitvata na svetovnite misioneri, nasekade }e bide kako doma, pred Gospoda, Sv. Klimenta, vo edni raskinati geografski granici, vo edna ~eli~na geografija na duhot, }e bide vospevan, krsten, ven~an, prosten i voznesen, bez razlika dali e vo Toronto, Misisaga, Sidnej, ^ikago ili Ro~ester. So duhot i preku nego sekoga{ si tuka, vo nego, prostum, cel i obi~en, posveten Makedonec. U U U Ne broej}i gi site misii, na g.g. Dositej, g. Metodij, g. Kiril, g. Kliment, g. Naum, dene{niot-sega{niot Arhiepiskop g.g. Mihail i celokupnoto sve{tenstvo, koi vo toj period gi udiraa temelite na na{ite crkvi i manastiri, a so toa ja vozdigaa ~esta na MPC i vozobnovata na Ohridskata arhiepiskopija, {to denes samo ja doyiduvaat na{ite arhijerei i celokupnoto sve{tenstvo so prepodobnoto mona{tvo (otec Prohor, otec Nektarie . . .) vo sodejstvo so site mirjani, rasfrleni i poseani po svetot, }e ostavime da zboruva istorijata, geografijata na na{iot duh, izgradenite Gospodovi hramovi, otpeani liturgii, molitvi, osvetuvawa, molkot na minatoto i fotografiite pomesteni i smesteni vo ovaa monografija, nemo i so malku zborovi da ja doka`at i iska`at presvetata makedonska molitva, ovoj pat ozaglavena kako P.S. Molitva za g. Metodij.
PRI^ESTI I VOSKLIK
Ni`ej}i ja istorijata, vremeto i misiite na dostojnicite, }e se spomene i ova kako kristalen odblesok od bezbrojnite odblesoci, za posetata na mitropolitite Metodij i Kiril i nivnata bogoslu`ba vo crkvata "Sv. \or|i" vo Melburn i nivniot 30-dneven prestoj vo Avstralija, kako i slu`bata vo Makedonskite crkovni op{tini vo: Pert, Adelaida, Xilong, Kvinbien, Wu Kastl, Volongong, Port Kembla, Sidnej, Ri~mond . . . , zaedno so `ivata istorija na na{eto sve{tenstvo Metodi Gogov (g.g. Mihail). Niz prostorot ili bezprostorot na Avstralija, bogoslu`itelite }e izminat 45.000 km pri {to bile osveteni dve novoizgradeni crkvi vo Pert i Kvinbien, Kulturniot dom na Makedonskata op{tina vo Adelaida i dve crkovni mesta vo Wu Kastl i Volongong kade podocna }e bidat izgradeni u{te dva Bo`ji hramovi na MPC. Pri~esta i vosklikot i dostojanieto {to im go pri~inile mitropolitite: g. Metodij - Debarsko-ki~evski i denes zra~i so seta toplina i celivanie neprekinato so decenii. Na bogoslu`bite, crkvite, prostoriite i piknicite bile "polni" i "gusti" kako oko. Od prisetot i se}avawata na protojerej \or|i Kacarski, toga{en sve{tenik vo Adelaida, }e sledi: "Na bogoslu`bite prisustvuvaa po tri-~etiri iljadi vernici; voshitot i radosta mo`ea da se doprat so raka. Preku Okeanot zamina delegacija od 6 ~lenovi, a vo Makedonija se vratija samo dvajca, za{to narodot nī zadr`uva{e nas, sve{tenicite, za svoite potreb{tini, qubov i `iveewe. So poseben pietet bea vosprimani mitropolitite Metodij i Kiril, a za respektot i nivnoto Visokopreosve{teno dostojanie zboruvaat i priemite kaj avstraliskata Vlada i golemcite od Anglikanskata crkva, kako i od gradona~alnicite na site gradovi koi gi posetija, mediumite: televizijata, radijata i pe~atot."
U U U Pri~esta i vosklikot }e se povtorat i vo Wu Kastl na 23.04.197... i nekoe leto Gospodovo kade `iveat golem broj Makedonci, pri osvetuvaweto na crkovnoto mesto na idniot Bo`ji hram od strana na mitropolitot Debarsko-ki~evski - g. Metodij. Rastrepereni i so golemo netrpenie na{incite gi pre~ekale g. Metodij i g. Kiril pridru`eni od sve{tenikot na Melburn - Metodi Gogov, pri {to gladno i `edni ja islu{aa slu`bata na svojot makedonski maj~in jazik i propovedta od g. Metodij i g. Kiril, so {to i po du{ata, i po obrazite te~ele solzi radosnici. Po osvetuvaweto, bogoslu`bata i celivanieto na svetata desnica, na{ite duhovnici bile primeni od pretstavnikot na Anglikanskata crkva koj me|u drugoto izglagolil: "Mnogu ja cenam va{ata nacija, Makedoncite kako narod; osobeno sum sre}en {to vie kako vladici ste tuka, a nie sme spremni da vi pomogneme sekoga{ koga }e treba."
Ve~erta, na 24 april, Wu Kastl be{e Makedonija vo malo. Se razlea "Te{koto", se slu{na "Majko Makedonijo", se razigra "Bap~orskoto". Site Makedonci bea sploteni vo eden, a me|u niv i avstraliskiot minister za rabotni~ki pra{awa, Gali Xons i eminentni lu|e od Vladata na Avstralija - Sejmi Xons, Jenks, Purue, Ferson, Veqer, Mi~el, pretstavnik na gr~kata crkva - g. Georgias i mnogu drugi pretstavnici od javniot i kulturniot `ivot na Avstralija. U U U Istrgani od zaboravot ili prisetot samo kako nastan ili dva, otkornati od ve~nosta, se dovolni da se otkrie, vidi i sledi seta misija na Velikodostojnicite, ovojpat na g. Metodij i g. Kiril, nekoga{ na ostanatite, bo`em prodol`ena i splotena misija na Apostol Pavle niz Makedonija. Re~ete amin, za{to amin e!
MOJOT INFARKT ZA NEGOVIOT VE^EN NEKRAJ
Imam edno skazanie {to nikoga{ nema da go zavr{am; imam edna misla {to nikako ne mo`am da si ja fatam; imam edna qubov {to nikoga{ nema da ja skrotam; sega imam edna molitva {to nikoga{ nema da ja dopeam!
Nekoi `iveat umiraj}i sekojdnevno, nekoi umiraat samo fizi~ki za da `iveat ve~no, oti, eve, bezbeli, ve}e cela godina Gospodova, nafrlam kotelci od godini, pletam paja`ini od metafori i re~enici, povrzuvam apostoli i infarkti, soedinuvam antiki, istorii so obi~ni besmrtnici, i pak si idam na po~etokot od promislata: - Dali predizvikot za "Makedonskata P.S. Molitva" `ivee{e pove}e i podolgo, podlaboko i po`ivo, telesno i fizi~ki, ili sega koga go ima samo duhovno, ve~no, vekovno i nasekade! Mo`ebi, ili samo mene taka mi se pri~inuva koga si gi sporediv Nego i negoviot nekraj i mojot infarkt, to~no na polovina od spevot koga ja ostrev mislata i du{ata, dumata i zborot za "Makedonska P.S. Molitva", zaklu~iv - sega e pove~en, poprisuten, po`iv, povekovit. Pro{tevajte! U U U Nema da re~am deka Gospod taka sakal, za{to site velat taka. No, ete, zimoto na 25.02.1976 g. se upokoi sinuleto na Popovci, pravnukot na sve{tenodejci i mojot vdahnovenik, va{iot g. Metodij - mitropolit Debarsko-ki~evski. Slava mu! Fizi~ki raskornat od bolka, isku{enie, i pred skon~anie, duhovnikot bil odnesen na le~ewe vo Sofija, R. Bugarija. So site po~esti i cela nega, vo bolnicata go posetil poznatiot pisatel Venko Markovski, koj go nagovaral, od materijalni pri~ini, da bide zapi{an i vpi{an samo na priemnata lista vo bolnicata kako B'lgarin, za da ne plati ni{to kako stranec i da se izvr{at site potrebni hirur{ki zafati. I pokraj golemata po~it i prijatelstvoto so Venko Markovski, i, ubeduvawata od bugarskite lekari, g. Metodij gi otfrlil vakvite predlozi. Prese~en dlaboko vo najsvetoto, rodonosno `il~e na korenot makedonski, g. Metodij krotko samo pobaral da bide itno vraten nazad vo Makedonija. Vo telesna nemo} i fizi~ki kraj, no so ~eli~en duh, raspnat pome|u `ivotot i pokojot, odlu~uva isto kako i pred polovina vek koga se baralo da ja simne mantijata. Komparacija ili koincidencija - ne znam; no isto kako i Sv. Kliment pred 1000 godini koga gi odbil site dadeni crkovno-bugarski po~esti, taka i duhovnata veli~ina na mojata malenkost - mitropolit Metodij go pravo istoto, se vra}a vo Makedonija. So amputirana noga, i fizi~ki kraj g. Metodij zaminuva nemo, so duh poln molitva, verba i propoved. Denes, sega, po 20 godini upokoenie, mesto slatkore~ivost za po~it i kraj, samo }e dodadam nekolku leta Gospodovi pi{ani i vre`ani dlaboko vo cerebralot ili maliot mozok na univerzumot: 1767, 1967, 1976, 1997, ostanatoto mi e samo molitva kon svetite mo{ti, upokoeni vo presvetite temeli na crkvata "Sv. Bogorodica- Kamensko", vo drevniot Ohrid, i vo kojznae po koj pat osporena Makedonija. Sveta, apostolska i samo na{a. Spolaj mu!
NEKOI GO PAMETAT KAKO UPOKOENIE (JAS VELAM CELO PROKLETSTVO NA PISATELSKATA [A[MA)
Koga }e umram, }e Vi go ostavam zborot nedopi{an . . . za{to, neoti, }e ima i drugi prokletnici koi }e si sonat da ķ frlat jamka na re~ta i primka na svojata pisatelska du{a . . . anatemisana so prokuda i nagradena so ni{to . . .
Nedofatenata propoved, i nedopeanata molitva na vele~esnikot, g. Metodij, fizi~ki i mislovno seknuva na 25 fevruari 1976-to leto Gospodovo. Bolkata spoena vo edno, go zasolzi makedonskiot prostor, i srcata na site {to go znaeja, vidoa i pretpo~itaa. Vo skon~anieto fizi~ko, velat, a ne samo {to velat, pre~esniot vladika, dotoga{ iznemo{ten i iscrpen, naedna{ stanal i kako da otpatuval zasekoga{, da ne re~am, toga{ koga i so oko se videlo, kako mesoto se oddeluva od du{ata. Prilep ostanal molknat, prostorot zastanal sus, a teloto bilo izlo`eno vo crkvata "Sv. Blagove{tenie" na 26 fevruari, koga vrvulica od lu|e do{le za posleden pat da go vidat makedonskiot molitvenik, koj so najvisoki crkovni po~esti i ~inodejstvija na g.g. Dositej, g. Naum i g. Kiril, bil pogreban vo drevniot Ohrid. Negovata bessmrtnost, propoved, svetogled i upokoenie samo mi ja zavrzaa fabulata za ovaa monografija, povrzuvaj}i gi sama po sebe misiite na apostol Pavle, Sv. Kliment Ohridski, Teodosij i negovata krotkost, g. Metodij, vo edna prosto-sveta storija, za negovata odva`nost, skromnost i ~ovekoqubie. Namesto moeto prokletstvo, ili pisatelskata {a{ma, si velam: "Da se `ivee i da se bide samo edno del~e takov, ponekoga{, mo`ebi i sekoga{, e praznik i samata umira~ka. Krajot i molitvata na g. Metodij, zasekoga{ }e ostane samo po~etok, na krajot {to nikoj nema da go opee, za{to samiot spev i opev e povtorno pre~esna molitva, a negoviot postoj e storija vo istorija ili obratno, to~ka, gotovo, i spolaj Mu!"
P.S. ( Opevaj}i go negoviot pokoj, fizi~ko skon~anie i neduhoven kraj, koga tagata i bolkata go opsednala prostorot, sosema bez namerenie se spomenuva prestojot na g. Metodij vo Bitolskata bolnica, vo freskopisot od fotografii na strana 206, za{to toj ne prestojuval vo bolnicata. Propust ili ne, sepak pro{tevajte, oti vele~esnikot svoeto upokoenie go do~ekal vo domot na svoite najbliski, to~no vo 17 ~asot 1976 leto Gospodovo, koga i po vtorpat }e izglagolam: "Toga{ koga du{ata se oddeluva{e od fizikata. " Slava mu. )
GRAMATIKA NA MOETO POKAJANIE (BO@EM POGOVOR)
"Bla`eni se bednite po duh, za{to nivno e carstvoto nebesno!"
Mislovno ras~ere~en niz hodnicite na vremeto, minato, predminato, prokleto sega{no i idno, a duhovno stapisan vo sopstvenata primka, na promislata mi, vo molkot odyvonet od nedopeanata molitva na mojot povod, svetovno vgnezden vo potsvesta i svesta na pravoslavieto kako g. Metodij, ili svetulka i ro`ba od "imperijata" sve{tenodejci, od rodot negov Poposki, sega ve}e kone~no zbrlo`en od svojot iscedok na zborovi, istoriografii, geografii, nastani, prestani, svetci i sīsvetci, ~inam, ili samo s'kaldisuvam, deka nezlatousto samo ja za{emetiv besedata i propovedta na vele~esnikot, negovite dejanija, krotkost, smirenie i slugodejstvie, sploteni i zavrzani vo edna posna literarno-istoriografska storija, stremej}i se pokajni~ki samo da ~epnam vo zenicata na minatoto, negovata misija, opstoj i ve~no duhovno postoewe, kako presna luzna niz prostorot i vremeto, {to nekoi mo`ebi, vo nekoe sosema obi~no popladne, so opul i vidik niz slepiot prozorec na svetot, }e ja nare~at ili odre~at, vaka, onaka ili nikako, {to bezbeli sega sī mi e sovr{eno seedno, ako ne i apsolutno. Raskinuvaj}i ja svojata "gramatika", sinkir pokajanie, ku~e{ki si begav od stereotipot, golo da se nafrlam vrz redeweto na nizi{ta od zborovi, istoriski podatoci i fakti, tezi, frazi i parafrazi, sogoleni istoriski brojki i bukvi, so streme` i molkuma da mu go ras~epatam du{uleto na obi~noto, prostoto i ~ovekoqubnoto. Mo`ebi e amin!? Vo pesokta od na{eto bitisuvawe, samo mislovno gi miev bleskavite kam~iwa {to mi go iscrtuvaa i sozdavaa mozaikot za `ivotnoto pate{estvie na Boguslu`itelot, ro`bata i ~edoto na Anastasija i Ilija Poposki, bo`em otvoreni dveri za mojot predizvik, sinkir `itie, ili pokajanie za mojata nemo}, barem mislovno da mu ja dofatam propovedta, opulot {to me sledi, molitvata so koja, ete, sepak nekako se splotuvam, spojuvam i slevam vo nejziniot beskraj. Vo sīsvetite podotvoreni porti na vremi{teto, kuso i sakato si ja meram i svojata "gramatika" na duhot, za nemo}ta ili mo}ta da go zografisam so re~, zamenki, pridavki i drugi iscrtani formi i bukvi, likot i deloto na detuleto od Varo{-grad, bogoslovot, |akonot i u~itelot po veronauka, a pred sī krotkiot pastir i istoriski potpisnik na ~inot od 17/18 juli 1967-mo leto Gospodovo i na{e, sīvremensko, za vozobnovuvawe na presvetata Ohridska arhiepiskopija, episkopot Veli~ki, mitropolitot Ohridsko-debarsko-ki~evski, mojata namovnata opsednatost, g. Metodij, koj so vele~esnite preosve{teni naslednici na Sv. Klimenta; g.g. Dositej, g. Kliment, g. Naum i g. Kiril ja vostoli~ija i obnovija ~esta na na{eto pravoslavie, so krotkosta na duhot, so qubovta kon Gospoda, vo drevnosta na Ohrid, vo liceto na MPC. Vo vrtlogot od ni{to`nosti, ni{tewa i ni{to, sentimentalno natovaren od nastani, sudbini i slu~ki, vo moeto bespamtie sepak, si ja zayidav slikata od rodoslovot reden po red i redi{ta; od jerej Ilija, Boguoddanik i isposnik od pred 300 godini, pa preku 12 kolena sve{tenodejci, sī do mojot najgolem vdahnovenik vo preskromnosta, bo`enstvenosta i veli~enstvena skromnost na Stevka Poposka, kako najiskren kriti~ar, od koja go crpev seto zborore~ie, usno i korneto od dnoto na du{ata, pa preku Mile Bra{nar i edna cela galerija od mrtvi zapisi i `ivi lu|e, bezbeli, mo`ebi samo ja drasnav, ili samo gluvo ja opeav Makedonskata (zaboravena) molitva za g. Metodij, sega prazen od ni{to`nosti i ni{to, no poln, bez pokajanie i qubov kon celata gramatika na ovaa nedopi{ana propoved na mojata du{a. Mesto beskraj, ne mo`ej}i, ne znaej}i da go stavam krajot, eve, sepak, skon~uvam. Pro{tevajte . . . !
22.06.1997-mo leto Gospodovo - Avtorot -
LITERATURNO-KRITI^KI OSVRT
VASILE DIMESKI
. . . PO BEZBROJ MAKEDONSKI MOLITVI
Nikoga{ dosega vakva slabost i predizvik ne bev setil. Nikoga{ dosega vo mojava skromna kriti~ko-eseisti~ka misla, vakva {turost i praznina, vakva neukost i beda, trepet i strav, ne bev po~uvstvuval. Nikoga{ dosega moeto iskustvo ne bilo pomalo i poskudno od zrnce pesok, od pena {to }e se rasprsne i }e ja snema. Ta, ova li e toj kraj koga zborot nemu{t visi nekade daleku, nekade dlaboko i ~ini{, nikoga{ ne }e go izusti{, nitu zbor po zbor }e go slo`i{ toa {to ti se prpelka, {to ti se zasenuva v misla, a misla nema. Neukost. Praznina. Nedofatnost. Od {to? Ne od avtorot da ne bi vo svojot sud da go povredam mo`am, nitu od knigata sro~ena pred den-dva vo moive race. Toa trepet, ~inam, migum me obzede siot, od temata, pregolema, nedofatna i presveta {to mi se stori. Zatoa ne daj Bo`e so Presvetata MPC da ne bi da se ogre{am sega. U U U "Makedonska Molitva" sīprisutna vo mene i okolu mene, vo prostorot, vo ova ili vo nekoe drugo vreme, minato ili idno, postoi. Sozdavana, presozdavana, a sega duri i voskni`ena vo vonklasi~na forma, kopa, se prpelka vo mene, voznesuva, o~ite mi gi otvara {irum i slu{am kako od malkupoznatoto niz vozglas, po tajnite pati{ta, po ~udnite pati{ta kako mi doa|a. Toa Milan R. Durlo po bezbroj Makedonski molitvi, izusteni, neizusteni, otkornuvani no neotkornati, se obiduva po kojznae koj pat, svojata, na{ata "Makedonska Molitva" na set glas da ja izglagoli. Napati poetski, metafori~no, niz mno{tvo arhai~ni poimi, napati suvo, istoriografski, edno vo drugo vreme, sploteni, neraskinati me|u sebe, prodol`itelno traat. Traat von voobi~aenite stereotipi vo priop{tuvaweto na odredena materija, koi, za Milan R. Durlo se ~inat nepoznati. Toa e zaradi negovata bujna priroda i zaradi samosvojnosta kako eden od najzna~ajnite belezi na negoviot duh. Mo`ebi zatoa Durlo postojano talka i sogoruvaj}i niz takvata multiplicirana pretraga, nastojuva da se pretopi, da se priop{ti i samiot sebe vo toa {to go tvori. Ete, takov }e bide priodot i vo negovoto najnovo kni`evno proizvedenie "Makedonska Molitva", vo koe avtorot svojata bogougodna misla i molitva }e gi vgradi i preku podzaboraveniot priset za bla`eniot lik na bogoslu`itelot g. Metodij, no i preku otkopuvaweto i prezentiraweto pred sovremenata javnost na predlabokite i drevni koreni na MPC. Zatoa, svesen za prete{kiot tovar {to }e go nagrbi, za odgovornosta {to }e ja vkusi i vozqubi, so isposni~ko trpenie, molitva i pokajanie, obzemen od sveti misli, so blagoustie i so po~it }e ja izglagoli i voskni`i mnoguletnata storija za bogovqubenikot, "na{iot sītatko, verou~itel i mitropolit g. Metodij". Toa e ednovremeno krotka i topla, `ivotopisana, so raka nedoprena i samo so duh pregrnata prikazna za genealogijata, za trivekovnoto sve{tenoslu`itelstvo "zasoeno vo eden soj" i od eden koren vkoreneto. Ta zarem tie, tvrdokorni vo svojata svetost, ednostojni vo izborot na patot, vozgordeani vo toa {to go qubat, nekoj da gi otkorne mo`el? Trivekovieto niz koe }e pominat i brazda }e zabrazdat sveta, nitu otstap, nitu koleblivost ne pameti nivna. Ottuka vakvata storija dostojna za po~it i pametewe, avtorot ne mo`e da ne ja vozgleda bistro i da ne ja preto~i vo toa {to e, oti bez nea, mozaikot za edno kam~e, za edno zrno vistina, za eden zdiv minato bi ostanal prazen. I tokmu zaradi toa, toj insistira i traga po sloevitoto otkopuvawe, po pravlivite spomeni niz koi ni se razotkriva vistinata i za podzamaglenoto minato, no i za sojot isposnici i verou~iteli od koi i g. Metodij ja vkusil prvata svoja pri~est i svetost. Ete taka, kako freska {to ni se otkriva sveta i bolsnuva zad sloevite malter, ottade ova vreme te{ko i tegobno {to ni se ~ini, taka izvira i se istkajuva krotka, dale~na a tolku bliska, milozvu~na "Makedonska Molitva". I ne samo za mitropolitot Ohridsko-debarsko-ki~evski g. Metodij, ne samo za negoviot soj pradedovci ’ sve{tenoslu`iteli, ne samo za svetosta i svetlosta na eden otkin od vremeto, tuku i za ra|aweto i mnoguvekovniot ‡d na MPC, za Golgotite niz koi taa }e mine i }e opstojuva, za sebepresozdavaweto i vozobnovuvaweto, od dnoto, od samata vnatre{nost na du{ata kako da se otkinala, ne kako odron, tuku kako svetlina, kako nade`, ovaa mo{ne stegnata i zgustena storija za na{evo pravoslavie. Zatoa daj Bo`e bezbroj vakvi "Makedonski Molitvi" da bidat voskni`eni, da doprat do nas i toa dale~no {to ni se ~ini, nedofatlivo, potisnato vo na{eto bezumie, da bolsnat i da go prosvetat, ta duri za vek i vekov da ostane, da trae na{ata verba i vera vo samiot presvet, nebesen koren.
SLIKI VO ^INODEJSTVIJA, BO@EM PRISET ZA BESPAMTIETO
BESSLOVNIOT @IVOTOPIS NA G. METODIJ, ISCRTAN VO FRESKOLIKOT NA PROSTOROT . . .
VO CAR[TINATA NA PROTIVRE^IJA, TEZI, NEGACII I NI[TEWA; ISTORISKOTO GUMI[TE MO@EBI ILI NE, NAJVALKANO IMA ZADLABENO I ZARINKANO VRZ DREVNOSTA NA PROSTATA MAKEDONSKA SVETOST, [NAJDERISANA ISTORIJA, PRETEPAN GEN, PARCELISANA (ATAR) GEOGRAFIJA, I MORAL-PARALIZA NA EVROPSKIOT CELEBRAL. BRI[EWETO I SEGA VO MIGOV, SAMO GO POTVRDUVAME, SO POSLEDNIOT POTEG NA "GUMATA" KAKO SOVEST NA EVROPA, KOJA SEPAK NEMIROPOMAZANA; NČ KR[TEVA, VOSPEVA, RA\A, KRSTI I PREKORUVA, POTVRDUVAJ]I GO SO NEGACIJATA, NA[IOT OPSTOJ, GEN, DREVNOST I EDNOSTAVNATA ANTIKA NA NA[IOT PROSTOR I KRVOTOK, ^ISTOKRV, ISCRTANI VEKOVNO VO FRESKOLIKOT NA PROSTOROT... BESSLOVNIOT @IVOTOPIS ZA G. METODIJ, PRETO^EN NIZ FOTOGRAFII, SEPAK NAJRE^ITO GI TOPI I PROTIVRE^IETO, I TEZITE, I NEGACIITE, I NI[TEWATA. ... BRI[EJ]I JA ISTORIJATA NA MAKEDONIJA, EVE NŃ ZOGRAFISAA VO IKONA NA SVETOT... |
